Jesen je čas novih začetkov. Morda se zdi trditev malo čudna, saj se začne letni cikel iztekati, vendar je res: večina letnih dopustov se je končala. Lahko pa se počutimo tudi, kot da je vsega konec, in nismo optimistični pred novimi delovnimi začetki in izzivi. Kar pravzaprav ni nič čudnega. Dopusta se veselimo vse leto, smo v pričakovanju, med počitnicami se zdi, da zares živimo, kot si želimo. Vsaj večinoma. In potem je vsega lepega konec. Kaj storiti, da se bomo lažje srečali s »koncem«, da slovo od poletja ne bo boleče in da nam bo tudi jesen, brez morebitnega dopusta, v veselje?

Predvsem ne stavimo vsega na dva tedna letnega dopusta, ki si ju v povprečju privoščimo poleti. Pravzaprav bi vsak moral imeti svoj recept, svoj način iskanja zadovoljstva in polnjenja praznine, pa vseeno morda najdete nekaj koristnega v predlogih v nadaljevanju.

Naj bo pogled na dopust in vsakdanjik realen: Je bilo na dopustu res vse tako idealno? In je v službi in vsakodnevnih obveznostih vse tako grozno? Ne odpovejte se manjšim »otočkom« prostega časa, ki jih vnaprej načrtujte, zavestno umeščajte v urnik. Odločite se, da boste nekaj uric v tednu preživeli sproščeno, ob kakšni vam ljubi dejavnosti.

Določite dan (dni) in uro in si za tisti termin zagotovite prosti čas. Občasno pride prav trenutna sprostitev, »beg« za nekaj minut. Večkrat čez dan si privoščite nekajminutni miselni odmor, lahko ga kombinirate z umirjeno glasbo v ozadju, te minute naj bodo jasno »ločene« od drugih dejavnosti in naj tako pomenijo kratek oddih. Zavestno prekinjajte rutino: veselite se manjših dogodkov v svojem življenju – privoščite si denimo morski obrok hrane, ki ga pripravite kar sami v domači kuhinji. Načrtujte naslednji dopust. Niso potrebni točen datum ter natančno določena urnik in kraj. Le odločite se, kdaj okvirno boste spet odšli na oddih, saj se lahko tega že dolgo vnaprej veselite.

Pomembno pa je tudi ločevanje delovnih ur od prostega časa. Jasno razmejite delovne ure od tistih prostih. Ne pustite, da se delovnik razlije čez celoten dan, teden, mesec … z občutki obremenjenosti in brezizhodnosti. Vsak dan namenite nekaj ur tudi osebnim stvarem, brez prekinjanja dela iz službe. Ta čas je vaš in za vašo družino. To seveda ne pomeni, da morate v teh urah le počivati. Lahko jih aktivno izkoristite za kakršna koli opravila. Le službena naj ne bodo. S tem si boste oblikovali tudi občutek, da sami obvladujete svoje življenje in ne da življenje obvladuje vas, ter se s tem znebili morebitnih občutkov nemoči.

Večinoma poznamo podopustniško otožnost, ki je lažje oblike: traja kratek čas, negativni občutki in čustva niso izrazito močni.

Vseeno je treba prepoznati te znake, z njo se takoj spoprimimo in ne pustimo, da se »razraste« oz. okrepi:

• Občasno se zgodi, da otožnost kar ne mine, prehaja že v depresivno razpoloženje, človek ne vidi več smisla in čuti težjo utrujenost (brez kakršnih koli resnih naporov), spremeni se tek: morda ne more jesti ali pa se prenajeda, lahko je moteno tudi spanje.
• Doživljamo daljša obdobja žalosti in joka. Preplavlja nas nostalgija: le preteklost je svetla in srečna, sedanjost in prihodnost pa sta negotovi, črni in tesnobni. Človek se tudi težje umiri, lahko se pojavijo občutki jeze na stvari in ljudi, brez pravega vzroka.

V takih primerih seveda ne poiščemo rešitev v novem dopustu, kajti zavedati se moramo, da so vzroki resnejši in predvsem ne izhajajo iz dejstva, da je dopusta konec. Razlogi tičijo v siceršnjem življenju človeka, njegovem doživljanju sebe in okolice. Pravzaprav je človek nezadovoljen s samim seboj, ne zmore pozitivnega pogleda na svoje življenje in ne čuti zadovoljstva v vsakdanu. Kot rečeno, so razlogi za to različni, pomaga pa aktivnost posameznika (če seveda ne govorimo o resnih depresivnih stanjih, kjer moramo poiskati pomoč strokovnjaka).

In o kakšnih aktivnostih govorimo?

Cilji

Postavljanje in doseganje ciljev, ki pomenijo smisel v našem življenju, je ključnega pomena. Tudi zaradi občutij sposobnosti, ki jih prinaša izpolnjevanje cilja. Ljudje potrebujemo potrjevanje, pokazati si moramo, da smo sposobni, da zmoremo. To nam utrjuje notranjo moč in gradi lastno vrednost, samopodobo. Samozavesten človek se lažje izogne občutkom praznine in brezizhodnosti, saj ve iz izkušenj, da se lahko spoprime z marsičem in uspe. Pomeni, da ga ni strah, raje je usmerjen k reševanju.

Zavestna izbira

Aktivno spoprijemanje z vsakdanom tudi prinaša doživetja, dražljaje (v primerjavi s pasivnostjo, ki nas navadno prevzame, kadar se ujamemo v negativna razpoloženja). Zato je pomembno, da se »zganemo« pa naj bo to za en korak, eno manjšo stvar oz. spremembo ali pa kaj večjega. Zavestno izbirajmo aktivnosti z namenom, da nam prinesejo korist, užitek ali smisel. To je lahko že kratek sprehod na koncu dneva, lahko z njim začnemo dan.

Fizična aktivnost

Fizična aktivnost vedno pomaga. Tudi telo nas opredeljuje, tudi fizično vpliva na psihično. Če bomo dobro skrbeli za svoje telo (gibanje, prehrana, počitek) bomo tudi psihično močnejši. Kar pomislite: med počitnicami smo navadno fizično aktivnejši, več časa posvetimo tudi kakovosti prehranjevanja in počitka. Naj si to privoščimo tudi v dneh, ko nismo na počitnicah. Časa imamo dovolj, pomembnejše so organizacija in premišljene odločitve o tem, čemu se bomo posvetili.

Življenje v sedanjosti

Naučimo se živeti tukaj in zdaj. Ni vedno lahko, misli nam uhajajo naprej (in nazaj). Začnimo se opominjati na sedanjost: kaj doživljam, kaj se dogaja okoli mene, ali me to zanima ali bi kaj spremenil. Kako lahko vplivam na naslednji trenutek. Ne spreglejmo življenja, ki se dogaja v nekem trenutku, zaradi trenutkov, ki so minili. Življenje je raznoliko, prinaša marsikaj lepega tudi v čisto običajnih oblikah, v običajnih urah. Ali se znate nasmejati pozitivnemu v sebi in okrog vas? Najprej je treba to opaziti, šele nato lahko vsebinam pripišemo neko vrednost. Odločite se, da boste pozorni na sedanjost, življenje, ki se dogaja, vsaj 10 minut na dan. Takrat ne boste razmišljali o stvareh, ki so bile ali pa še bodo. Če je možno, ta čas podaljšujte. Kakovostno življenje je vedno v sedanjosti. Preteklosti ni več in je ne moremo živeti, prihodnost šele prihaja, naj bo odvisna predvsem od nas samih.

Torej: konec počitnic naj ne pomeni, da je konec vsega. Oblikujmo si življenje, v katerem se bomo veselili tudi vsakdana. Začutiti moramo, da smo mi gospodarji svojega časa in si ga lahko vzamemo tudi za stvari, ki se jih veselimo, in to vsak, še tako navaden dan.