Polona Fister svetovanje

  • Domov
  • E-pošta
  • Kazalo strani
Osebno svetovanje
Organizacijsko svetovanje
Aktualno
Predstavitev
Zaupanje
Kontakt
  • Prava komunikacija bo vedno našla pot.
    • Prava komunikacija bo vedno našla pot.

      Polona Fister

    • A katera je prava? Vprašanje, na katero odgovor odpre vsaka vrata. Tudi tista, ki smo jih zaklenili sami. Z ustreznimi vprašanji bomo našli prave odgovore. Vsaka situacija je specifična, zato univerzalnih rešitev ni. Pomembno je, da rešitev iščemo in ne obupamo pred ciljem.   Preglejte možnosti, ki so objavljene na naših straneh. Morda odgovor najdete prav tu.

      • Osebnostni razvoj

        Več

      • Kadri

        Več

      • Stres

        Več

    • Kriza srednjih let – Kriza identitete pri štiridesetih, revija Zdravje

      7. januar '13

    • Kriza srednjih let – Kriza identitete pri štiridesetih, revija Zdravje

      Ko dopolniš 40 let, te kot strela z jasnega zadene spoznanje, da si pravzaprav že na polovici svojega življenjskega maratona. Odvisno seveda od osebne  naravnanosti. Do polovice napolnjen kozarec z vodo, se pozitivcu zdi še na pol poln, pesimistu pa na pol prazen. Ugotovili boste, da je za vami že 40 let zanimivega življenja, izkušenj in spoznanj,  pred vami  pa je lahko še prav toliko polnega in morda bolj umirjenega  življenja.

      Nekateri po 40. letu upočasnijo hitrost svojega življenja,  drugi pa šele  pri 50-ih iz tretje prestavijo v peto. Le kaj se dogaja z ljudmi v teh letih?  Moški pri 50-ih, ki nikoli ni bil navdušen nad kolesarjenjem, vrti pedala cestnega kolesa bolje kot mladenič pri 20-ih? In kaj roji po glavi ženski, da se je oblekla kot kakšna najstnica? Za nekatere  ljudi je tovrstno obnašanje nenavadno, posebno ali celo skrajno,  in upravičeno se lahko vprašamo,  ali sta se omenjeni moški na kolesu in ženska v kričečih najstniških oblačilih znašla v  drugi puberteti oziroma v krizi srednjih let. 

      Zmanjkuje goriva

      Mag. Polona Fister, psihoterapevtka ter osebni in poslovni coach, se pri svojem delu srečuje tudi z ljudmi, ki se spopadajo s težavami krize srednjih let. Tovrstno obnašanje odraslih povezuje z žalovanjem za mladostjo, ki se kaže na različne načine. Pojavijo se lahko težave  zaradi doživljanja staranja samega in  fizičnih sprememb, ali pa zaradi odraščanja otrok, staranja in smrti staršev, razvoja kariere in  odnosov s partnerjem. Ljudje,  ki se soočajo s težavami krize srednjih let, naj bi imeli močnejšo željo po občutku ponovne mladosti, iskali naj bi »sebe«, svoje neuresničene cilje in sanje, srečevali naj bi se z občutki krivde za vse neizpolnjene cilje in  več časa bi želeli namenjati le sebi. Nemški novinar in publicist Hermann Schreiber v knjigi »Kriza srednjih let« slikovito opisuje občutenja štiridesetletnic in štiridestletnikov obeh spolov. Njihovo vznemirjenost namreč primerja z vznemirjenostjo pilota, ki želi raziskati čim več  terena, pa ima v rezervoarju letala vedno manj goriva, medtem ko je pristajalna steza letališča še zelo daleč od njegovega trenutnega položaja.

      Ali sem....ali nisem....?

      Zadovoljstvo ali pa nezadovoljstvo z življenjem sproži v človeku pri štiridesetih  številna vprašanja, na katera si želi odgovoriti. Ali sem si zamišljal takšno življenje kot ga imam sedaj? Ali je prav, da sem tako dolgo ostal na istem delovnem mestu? Ali nisem pred desetimi leti ravnal narobe, ko sem zavrnil ponudbo drugega podjetja?Ali sploh opravljam pravi poklic? Ali sem se poročila s pravim moškim?  Kriza srednjih let je sindrom ali pojav, ki nima ozko določene starostne meje. Čeprav jo nekateri omejujejo le  na obdobje med 40. in 65. letom starosti, pa mag. Polona Fister pojasnjuje, da je meja krize srednjih let zastavljena zelo široko. Nekateri jo doživijo že pri svojih tridesetih letih, drugi pa šele pri petdesetih. Ali jo doživijo vsi? Strokovnjaki si glede pogostosti pojavljanja  krize srednjih let niso enotni. Naša sogovornica ob tem poudarja:  »Kriza srednjih let je pravzaprav kriza identitete.« 
      Drugi strokovnjaki pravijo, da je kriza srednjih let le konstrukt, ki se izkorišča za poimenovanje različnih težav odraslih ljudi, ki pa jih ne bi smeli metati v »isti koš« in pripisovati simptomov temu pojavu. Eden od dokazov za tako razmišljanje je tudi ugotovitev, da  tega pojava  v vzhodnih kulturah sploh ne poznajo in tako je kriza označena kot le še eden od izumov zahodne kulture oziroma  kulturni konstrukt zahodne kulture. Razumeti je potrebno tudi kulturne razlike in doživljanje posameznika v vzhodni in zahodni kulturi, če jih lahko omejimo le na dve kulturi. Zanimivo je tudi, da se je sindrom krize srednjih let  pojavil šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Izraz je leta 1965 prvi uporabil kanadski psihoanalitik in  psiholog Elliot Jacques.

      Najšibkejši člen

      Kriza srednjih let je pojav, ki naj bi se kazal predvsem preko psiholoških simptomov, kot so razdražljivost, utrujenost, depresija,  izguba spolnega poželenja in nespečnost.  Tudi vzroki za to naj bi bili večinoma psihološki. Pokažejo pa se lahko tudi fizični znaki, kot so  suha koža, nočno znojenje, pri moških izguba las in manjša poraščenost, togost v mišicah in sklepih, sprememba v telesni teži, slabši vid, zmanjšanje mišične mase, povečanje maščobnega tkiva  in podobno. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je sindrom krize srednjih let povezan s hormonskimi spremembami. Spremembe, ki se dogajajo pri ženskah, so že dlje časa znane kot klimakterij. Manj časa pa za hormonske spremembe pri moških uporabljamo izraz andropavza. Proces sprememb v spolnih funkcijah traja pri moških dlje časa in manj izrazito, zato je znake  težje prepoznati. Raziskave so pokazale, da moški med štiridesetim in osemdesetim letom izgubi polovico testosterona. S staranjem njegovega telesa se starajo tudi njegove žleze z notranjim izločanjem, ki moške hormone redno izločajo. Testosteron v telesu ima vpliv tudi na izgradnjo beljakovin in posredno na število mišičnih celic. Za izgubo telesnih moči je kriva zmanjšana količina moških spolnih hormonov.

      Ženske in moški

      Nekateri strokovnjaki so prepričani, da ženske težje premagujejo spremembe v srednjih letih kot moški. Še posebej, če so matere. Njihova vloga je bila namreč lahko tudi dve desetletji ali celo več izključno omejena le na materinsko in gospodinjsko vlogo. Danes nekatere matere z več otroki ostajajo doma in  poklicno kariero zamenjajo za materinsko. Ko otroci odrastejo in postanejo samostojni,  ne potrebujejo več njihovih »storitev«. Nekatere ženske ob odhodu odraščajočih in odraslih otrok od doma občutijo praznino. Soočiti se morajo s takoimenovanim sindromom praznega gnezda.  Zdi se jim namreč, da so opravile svoje življenjsko poslanstvo. Znajdejo se pred novim izzivom, saj odpirajo novo poglavje svojega življenja brez otrok. Samske osebe se v svojem življenju ne soočajo s partnerskimi težavami in nimajo otrok. Ali se potem tudi ne ubadajo s krizo srednjih let? Mag. Polona Fister odgovarja: »Probleme, ki jih pripisujemo temu sindromu, večinoma res povezujemo z odnosi in obnašanjem v partnerski zvezi, vendar kriza ni vezana na odnos, ampak na osebo, ki preživlja tako krizo. Torej imajo lahko težave tudi samske osebe, tako moški in ženske, pa čeprav niso v nobeni zvezi.«

      Priložnost za spremembo

      Ko se človek znajde v katerikoli krizi v življenju, privrejo na dan vzorci, ki smo jih pridobili v primarni družini. Načini odzivanja na različne situacije, vzorci, ki smo jih pridobili  med odraščanjem, predvsem v primarni družini,  pomembno vplivajo tudi na doživljanje katerekoli krize.  Mag. Polona Fister postreže s primerom: » Posameznik, ki se problemskim  situacijam  vedno umika  in od  njih celo beži, bo tudi v krizi srednjih let  zanikal težave, se jim le umikal, ne bo pa pripravljen, da bi se z njimi soočil ali jih celo reševal. » V mislih imamo ves čas dejstvo, da je kriza srednjih let pravzaprav krize identitete.  Identitetne krize na tak ali drugačen način pa doživljamo vsi. Tudi zamenjava službe lahko vodi v tako krizo,  pa čeprav je na nek način obarvana pozitivno. To velja tudi za pomembne mejnike v življenju, kot je na primer prehod v materinstvo in starševstvo.  Zelo pomembno ob tem je vprašanje, na kakšen način  se posameznik s krizami sooča. Nekateri za nekaj časa  dobesedno »zamrznejo«, kar jim povzroča hude stiske, drugi razmeroma  lahkotno razrešujejo težave in kot osebnosti rastejo. Kaj svetuje sogovornica? Ob nastalem problemu zaradi krize srednjih let  se je potrebno najprej ustaviti in se soočiti s svojo »identiteto« ter poiskati rešitve, ki jo bodo podpirale. Potem pa stopiti korak naprej v svojem življenju.  V času iskanja identitete pa se ljudje odzivajo nase in na okolico zelo različno. Ukvarjanje z ekstremnimi športi, sprememba verskega prepričanja, poroka z več let mlajšim partnerjem, očetovstvo po 50.letu... vse to bi lahko imenovali kot možne reakcije ljudi v času iskanja osebne identitete. 

      Plus in minus

      Vedno obstajata dve plati vsake zgodbe, tudi  krize srednjih let.  Če težave uspešno rešimo in se tako osebnostno razvijamo, govorimo o pozitivni strani krize, saj če krize ne bi bilo, ne bi bilo tudi potrebe po iskanju rešitve.  Negativne strani krize pa so vse stiske, ki nas negativno zaznamujejo in v določenem obdobju obremenjujejo. Kdaj je človek obremenjen z neko stvarjo, pa je zelo subjektivno. Nastajanje gub je za nekatere ženske običajen pojav staranja, drugim pa povzročajo stisko zaradi slabega počutja. Kadar je človek dlje časa v stanju, ki zaznamuje njegovo  bivanje tako, da ga omejuje in duši ter mu sam ni več kos, je smiselno, da poišče pomoč strokovnjaka.  Katerega strokovnjaka – psihologa, urologa, ginekologa, psihoterapevta, psihiatra? Mag. Polona Fister pravi: »Seveda pomoč  strokovnjaka  s področja, kjer problem nastaja. Če govorimo o krizi srednjih let kot o krizi identitete, je ta strokovnjak gotovo psiholog, psihoterapevt. Pomembno je, da se strokovnjak problema loti tako specifično glede na konkretne težave posameznika kot celovito, saj vsako osebnost zaznamuje kompleksen sklop vsega kar je in kar ga obdaja.« Iz svoje prakse lahko našteje številne psihološke znake, zaradi katerih so ljudje iskali pomoč. Posebej pa izpostavlja varanje v partnerskem odnosu.  Marsikdo želi svojo krizo identitete reševati preko takoimenovanih »izhodov« v odnosih, vendar to ne prinaša rešitev, saj so vzroki krize povsem nekje drugje. Če posameznik noče ali se ni sposoben spopadati z ovirami v svojem življenju, ampak jih raje prezre, potisne »nekam zadaj«, je to dolgoročno idealno izhodišče za pojav globljih psihičnih motenj, kar se lahko pokaže tudi v psihosomatskih motnjah in težavah.

      Kriza v krizi 
      Ekonomska in finančna kriza ter posledična brezposelnost ljudi se zdi na prvi pogled slaba okoliščina za krizo srednjih let.  Mag. Polona Fister pojasnjuje, da neposrednega vpliva recesije na krizo srednjih let ni. Pojava sta vsebinsko zelo različna. Ne moremo namreč trditi, da je v obdobju ekonomske krize tudi več primerov krize srednjih let. Pojava sta tudi povsem nepovezana. S stališča posameznika je kriza identitete notranji vzrok, gospodarska recesija pa zunanji vzrok. Seveda pa je potrebno opozoriti, da se posamezne krize lahko kopičijo in smo na koncu pred velikim zapletenim problemom.


      (članek je bil objavljen v reviji Zdravje, januar 2013; avtorica besedila Jana Bajželj)

  • Arhiv

    • 2020
      • oktober
        • Epidemija in duševno zdravje, oddaja Tednik, TV SLO 1
    • 2019
      • junij
        • Stres na dopustu, oddaja Danes, Planet TV
    • 2018
      • november
        • Vzgoja v različnih starostnih obdobjih v reviji L&Z
      • september
        • Tesnoba in panični napadi, oddaja Halo TV, TV SLO2
      • junij
        • Odnos do golote - oddaja Dober dan, TV SLO 1
      • maj
        • Prebolevanje ljubezni v reviji L&Z
    • 2017
      • september
        • Hipohondrija v oddaji Ambulanta 202 na radiu Val 202
        • Tesnoba oz. anksioznost, oddaja Dober dan na TV SLO 1
      • junij
        • Popravni izpiti in nasveti za starše, oddaja Dobro jutro na TV SLO 1
        • Predporočna pogodba, oddaja Posebna ponudba na TV SLO 1
      • januar
        • Vraževerje, oddaja Dober dan na TV SLO 1
    • 2016
      • oktober
        • O posledicah nezvestobe v oddaji Dobro jutro na TV SLO 1
      • september
        • O skupnem življenju v oddaji Turbulenca na TV SLO 1
      • maj
        • O vlogi starih staršev pri vzgoji v oddaji Halo TV na TV SLO 2
      • februar
        • O družini na počitnicah ter odnosih v oddaji Halo TV na TV SLO 2
    • 2015
      • december
        • Praznično voščilo
        • Psihološki kotiček - objava v reviji L&Z
        • Stiske med prazniki, objava v reviji L&Z
      • november
        • Svetovalnica v reviji L&Z
      • avgust
        • Konec počitnic, konec vsega?
      • maj
        • Spanca pa ni ...
      • marec
        • Vedenje otrok današnje generacije, izjava v jutranji oddaji Radia HIT
      • februar
        • O staranju in strahovih povezanih z njim v oddaji Turbulenca na TV SLO 1
      • januar
        • Kriza srednjih let: problem in rešitev, pogovor v Nedelu
        • Vloga starih staršev pri vzgoji vnukov, na portalu MMC RTV SLO
    • 2014
      • december
        • Voščilo
      • avgust
        • O jezi na portalu Planet Siol
      • julij
        • O pisanju pisem v oddaji Svet na kanalu A
        • Poletne romance: zaljubljenost ali kaj drugega, pogovor na radiu Ptuj
      • junij
        • Proračun v partnerskem odnosu v časniku Finance
      • maj
        • O krizi srednjih let v oddaji Med štirimi stenami na Radiu SLO Prvi program
        • V oddaji Tednik RTV SLO 1 o partnerski/zakonski terapiji
      • februar
        • Zaljubljenost in poglabljanje ljubezni, časnik Finance
      • januar
        • Loterijski dobitki (Dnevnik, RTV SLO 1)
    • 2013
      • december
        • Prijetne praznike in vse dobro v novem letu
        • Sanjarjenje – naša popotovanja v misli (RTV SLO Radio 1)
      • oktober
        • Starši in otroci ter njihov prosti čas, časnik Finance
      • september
        • Obstaja rešitev za slab zakon?
      • junij
        • O samozavesti v Turbulenci, RTV SLO
      • maj
        • Dodatne dejavnosti pri mlajših otrocih
        • Nasveti psihologinje - nova tedenska rubrika v reviji Lea
      • april
        • O nespečnosti in stresu na ŠKL
      • februar
        • Partnersko oz. zakonsko svetovanje, terapija
      • januar
        • Kriza srednjih let – Kriza identitete pri štiridesetih, revija Zdravje
        • Sezonska razpoloženjska motnja ali depresija?
    • 2012
      • december
        • O potrošništvu in otrocih v Dobri uri, RTV SLO
      • november
        • O tremi v časniku Večer z Zoranom Milivojevićem
      • september
        • Lifelogging
      • maj
        • Prava vzgoja - kako? PFS program za starše
      • april
        • V strahu za preživetje zaposleni bolj potrpijo, v časniku Dnevnik
      • marec
        • (Ne)zvestoba do groba?
      • januar
        • O stresu na RTV Slovenija
        • Loterijska mrzlica v Sloveniji - v tedniku 7 dni
        • Kako prepoznati čustveno zlorabo - predavanje Filozofska fakulteta
    • 2011
      • december
        • Praznično voščilo
      • november
        • Nevrolingvistično programiranje (NLP)
      • september
        • Različne pravice "enakopravnih" državljanov
      • avgust
        • Skupinska psihoterapija PFS
        • Psihološko svetovanje v primeru neplodnosti
      • julij
        • Pridobili smo licenco svetovalca Profiles International
      • junij
        • Zdravila ne pomagajo, če se prepirate in vas obdajata tesnoba ter nezadovoljstvo
      • maj
        • Novi prostori v Domžalah
      • april
        • Krize in rešitve v partnerskem oz. zakonskem življenju
      • januar
        • Razočaranje: žalost, otopelost
    • 2010
      • december
        • Veliko dobrega!
        • Berite pravljice otrokom
      • november
        • Poslovna inteligenca v kadrovskem inženiringu: hr.MATRIX
        • Coaching v organizaciji
      • oktober
        • Kako zmanjšati stres poslovnega življenja v osebnem?
        • Letni razgovor: koristno orodje ali nujno zlo?
      • maj
        • Izgorelost na delovnem mestu
        • Otroci na lepotnih tekmovanjih
      • april
        • Motivacija ključnih kadrov
      • februar
        • Kako se spoprijeti z nespečnostjo?
      • januar
        • Je kriza srednjih let le konstrukt?
    • 2009
      • december
        • Voščilo
        • Nestresni prazniki: le neizpolnjeno hrepenenje?
      • november
        • Čustvena zloraba
      • oktober
        • Sodelovanje z revijo Bella Donna
        • Merjenje organizacijske klime: nove tehnologije tudi v psihologiji
        • Nadgradnja naše spletne strani
        • Kako pomagati šolarju pri premagovanju stresa?
        • Novi prostori psihološke prakse PFS v Mariboru
      • september
        • Kako izbrati pravega?
        • Disneyeva strategija
        • Kako oblikovati prave vodje? (2. del)
      • avgust
        • Se pogosto ukvarjate z reševanjem konfliktov v vašem delovnem okolju?
        • Sodelovanje s Severnico, kadrovsko agencijo
        • Strokovno izobraževanje podpira sodobne strokovne pristope PFS
        • Soočanje s podopustniškim stresom
        • Socialna zavrnitev je lahko vzrok fizične bolečine
        • Povečajte vaše miselne zmožnosti
        • Naši čuti komunicirajo
        • Izzivi vodenja (1. del)
      • julij
        • Interno komuniciranje: koliko je vredno podjetje, v katerem delamo?
        • Kako gledamo?
        • Dihanje zmanjšuje stres
        • Psihološko svetovanje: moč informacij na dosegu klika
  • Vse pravice pridržane © 2025 Polona Fister Svetovanje, izdelava spletnih strani BuyITC d.o.o.