V mesecih, ki prinašajo manj svetlobe, ljudje pogosteje doživljajo občutke otožnosti, melanholije, obupa in nemoči (lahko pa so brez teh znakov in se motnja kaže tako, da se počutijo »le« brez energije). Ta občutja lahko prerastejo v sezonsko razpoloženjsko motnjo, kar pa pravzaprav ni klasična depresija.

Svetloba ima pomembno vlogo v našem življenju, prav tako pa je pomemben vpliv časa »minevanja« (jeseni odpada listje, narava se pripravlja na »spanje«). Motnja je bolj pogosta pri ženskah (vendar moški niso izključeni). Kaže se kot nemir, razdražljivost, povečana potreba po spanju, večja potreba po hrani, lahko opažamo tudi neželena impulzivna ravnanja.

Za sezonsko razpoloženjsko motnjo je značilno, da je bolj biološko pogojena (za razliko od klasične depresije): poleg ritma v ciklu leta, vplivajo tudi padci oz. nihanja ravni melatonina (skrbi za uravnavanje spanja in razpoloženja) in serotonina (vpliva na razpoloženje).

Sami si lahko pomagamo predvsem tako, da smo veliko na svežem zraku, da gremo npr. na sprehod čez dan, ko je še svetlo, sploh ob sončnih dnevih. Predvsem rekreacija je tista, ki nas bo polnila z energijo. Zelo pomaga tudi, če se obdamo z energijo bližnjih, ljubih oseb, torej da smo čim več v družbi in se ne zapiramo vase.

Poskrbimo, da so prostori svetli pa čeprav uporabljamo »umetno svetlobo«. Kakršnakoli komunikacija, predvsem osebna, je tudi zelo dobrodošla. Pomembno je tudi, da zaužijemo čim več »zdrave« prehrane v smislu sadja in zelenjave, kajti tudi telesu jeseni in zimi pogosto primanjkujejo določene snovi, ki jih je v drugi polovici leta v izobilju in so lažje dosegljive. Na jedilniku naj bo tudi več živil z ogljikovimi hidrati ter manj beljakovin.

Torej skrbimo za svoje duševno in telesno dobro počutje. V dneh, ko smo več v notranjih prostorih, pa poskrbimo, da so naše misli »zaposlene« z nam prijaznimi dejavnostmi, preberemo recimo dobro knjigo. Smeh v kakršnikoli obliki seveda tudi pomaga.

Terapevtsko tovrstno motnjo obravnavamo tudi s svetlobno terapijo, ta je najbolj učinkovita zjutraj. V težjih primerih se stanje dodatno obravnava s psihoterapijo, včasih tudi z antidepresivi.