Čustvena zloraba je vsako vedenje, ki kaže težnje kontrole, nadzora in podreditve neke osebe, navadno z uporabo zastraševanja, poniževanja, krivde, prisile, manipulacije. Lahko vključuje vse, od verbalnega nasilja in stalnih kritik ter bolj prikrite taktike, kot so ponavljajoče se neodobravanje ali celo zavrnitve.

Čustvena zloraba je vedno čustvene, nikoli fizične narave in je tudi bolj prikrita, posledice pa so ravno tako ali še bolj hude.

Značilni odzivi oseb, ki doživljajo čustveno zlorabo so npr.:

»Če bi se bolj potrudila, bi bilo drugače, boljše.«

»Nič kar naredim, ni dovolj dobro.«

 »Orodje strahu« je najbolj prepoznavno sredstvo čustvene zlorabe. Tudi okolica najprej zazna stalen občutek negotovosti in strahu pri zlorabljani osebi, ta strah zlorabljanega onesposablja ter hromi do mere, ko ni več sposoben odločitev in ravnanj in je ves čas v skrbeh. Osebe, ki so čustveno zlorabljane, hitro prevzamejo mnenja in stališča drugih, navadno tistih, ki jih zlorabljajo, so brez samozavesti z zelo nizko samopodobo. Zdi se, kot da jim je zloraba vzela identiteto, zmožnost presojanja in lastnih stališč. Značilno je tudi prevzemanje vedenje tistega, ki zlorablja v smislu, da se zlorabljani tudi sam ponižuje, kritizira.

Čustveno zlorabljene osebe navadno potrebujejo strokovno pomoč ter tudi pomoč v okolici bližnjih. Prvi korak proti rešitvi je zavedanje čustvene zlorabe. Postaviti je potrebno trdne osebne meje, jih sprejeti in ves čas upoštevati. Oseba mora sama s sabo vzpostaviti pozitiven odnos ter najti moč, da izstopi iz odnosa, kjer se dogaja zloraba, v primeru, da se zloraba nadaljuje.