"Joj, zdaj pa spet. Bogsigavedi kaj vse me bo pričakalo na pisalni mizi. A res moram? A je res že konec? A zdaj pa eno leto nič?"

Vam je znano tako razmišljanje? Ste se morda ravno vrnili z dopusta in se jutri vračate v ustaljen ritem delovnega dne? Imate občutek, da se vam je ravnokar naredila ena ogromna kepa v želodcu? Tesnoba pred soočanjem z »realnostjo« je po (sploh daljšem) dopustu nekaj čisto normalnega. Obet in obljuba idealnega sveta sta se umaknila sivemu vsakdanu, ki je še bolj siv v primerjavi s soncem ožarjenimi dnevi dopusta.

Kaj storiti, da bo prehod lažji?

Predvsem naj bo pogled na dopust in vsakdanjik realen: je bilo na dopustu res vse tako idealno? In je v službi in vsakodnevnih obveznostih vse tako grozno?
Ne odpovejte se manjšim »otočkom« prostega časa, ki jih vnaprej planirajte, zavestno umeščajte v urnik. Odločite se, da boste nekaj uric v tednu preživeli sproščeno, ob kakšni vam ljubi aktivnosti.
Določite dan (dni) in uro in si za tisti termin zagotovite prosti čas. Občasno pride prav trenutna sprostitev, »beg« za nekaj minut. Večkrat čez dan si privoščite nekajminutni miselni odmor, lahko ga kombinirate z umirjeno glasbo v ozadju, te minute naj bodo jasno »ločene« od ostalih dejavnosti in tako predstavljajo kratek oddih. Zavestno prekinjajte rutino: veselite se manjših dogodkov v vašem življenju: privoščite si morski obrok hrane, ki jo pripravite kar sami v domači kuhinji. Načrtujte naslednji dopust. Ni potreben točen datum ter natančno določen urnik in kraj. Le odločite se, kdaj okvirno boste spet odšli na oddih, saj se lahko tega že dolgo v naprej veselite.

Jasno razmejite delovne ure od prostega časa. Ne pustite da se delovnik razlije čez celoten dan, teden, mesec … z občutki obremenjenosti in brezizhodnosti. Vsak dan namenite nekaj ur tudi osebnim stvarem, brez prekinjanja z delom iz službe. Ta čas je vaš in za vašo družino. To seveda ne pomeni, da morate v teh urah le počivati. Lahko jih aktivno izkoristite za kakršnakoli opravila. Le službena naj ne bodo. S tem si boste oblikovali tudi občutek, da sami obvladujete svoje življenje in ne da življenje obvladuje vas ter se s tem znebili morebitnih občutkov nemoči.