PFS.si RSS

Epidemija in duševno zdravje, oddaja Tednik, TV SLO 1

PFS.si — 26.10.2020

26. oktober '20

Kako v času množičnega strahu med epidemijo, ki nas je v letu 2020 tako močno zaznamovala, ostati priseben, kje najti notranji mir in tolažbo? Zaradi epidemije in ukrepov naraščajo duševne težave, tesnoba, depresija, agresija, ljudje se zatekajo tudi v nemočne skrajnosti.

O tem teče beseda v prispevku Ostati priseben oddaje Tednik s psihologinjo dr. Polono Fister, psihiatrom dr. Željkom Ćurićem, novinarko Erno Petrač Barborič ter ostalimi sogovorniki.

Oddaja Tednik, TV SLO1: Ostati priseben, ponedeljek, 26. 10. 2020: OGLED ODDAJE .

Stres na dopustu, oddaja Danes, Planet TV

PFS.si — 25.06.2019

25. junij '19

Počitnice so čas, ki se ga veselimo prav vsi. Pa vendar smo pogosto razočarani, ko jih doživimo. En kup priprav, različnih želja in pričakovanj, še posebej, če so to družinske počitnice. Kako jih kar najlepše preživeti, o čem razmišljati, da bo dopust res čas miru, počitka in nabiranja novih moči?

O tem teče beseda v prispevku oddaje Danes s psihologoma dr. Polono Fister in Mitjo Muncem, novinarko Natašo Repovž ter ostalimi sogovorniki.

Oddaja Danes, Planet TV: Stres na dopustu, ponedeljek, 24. 6. 2019: OGLED ODDAJE .

Vzgoja v različnih starostnih obdobjih v reviji L&Z

PFS.si — 07.11.2018

7. november '18

Vzgoja otroka je odgovornost odraslih ljudi, ki so otroku najbližje - v prvi vrsti seveda staršev. Poteka naravno, spontano, razen, seveda, ko se zatakne. Takrat starši in otroci doživljajo stisko in velikokrat se srečujemo z družinami, ki se počutijo popolnoma nesposobne pri razreševanju vzgojnih problemov. Tema je seveda zelo obsežna, lahko jo opazujemo tudi v perspektivi starosti otroka v nekem trenutku. V tokratni izdaji revije L&Z psihologinja dr. Polona Fister govori o vzgoji kot procesu preko različnih razvojnih obdobij odraščajočega posameznika.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi): KLIK

(objavljeno v reviji L&Z, november 2018)

Tesnoba in panični napadi, oddaja Halo TV, TV SLO2

PFS.si — 07.09.2018

7. september '18

Tesnoba oz. anksioznost in panični napadi so stiske, ki se pojavljajo v življenju mnogih posameznikov. Ne izbirajo med mladimi oz. starimi, poznajo jo tudi otroci. Kako se odzvati, kako si pomagati, kaj lahko storijo svojci? Kaj tesnobo in napade povzroča, kje so vzroki?

Pogovarjali smo se voditeljica Taja Zuccato, novinarka Damjana Bakarič in dr. Polona Fister.

Oddaja Halo TV, TV SLO 2: Tesnoba in panični napadi, petek, 7. 9. 2018: OGLED ODDAJE .

Odnos do golote - oddaja Dober dan, TV SLO 1

PFS.si — 22.06.2018

22. junij '18

Golo telo je lahko preprosto le telo brez oblačil in ostalega zakrivanja ali pa ima še kakšno drugo simboliko in sporočilo. Golota je v naši družbi še mnogokrat tabu, zdi pa se kot bi obstajali dve resničnosti - tista v medijih in na socialnih omrežjih ter druga, bolj privatna, osebna. Mnenja o goloti so različna, s tem pa tudi doživljanje le-te.

Pogovarjali smo se voditeljica Helena Pirc, fotografinja Urška Košir, slačifant Ricky, predsednica Društva naturistov Maja Penko in dr. Polona Fister.

Oddaja Dober dan, TV SLO 1: Kaj menite o goloti? petek, 22. 6. 2018: OGLED ODDAJE .

Prebolevanje ljubezni v reviji L&Z

PFS.si — 04.05.2018

4. maj '18

Prebolevanje ljubezni, ki je ne moremo več deliti, ki nima več dvojine, je boleč proces. Velikokrat tudi dolgotrajen, na trenutke se zdi, da je brezkončen. Pa vendarle: odnos je možno preboleti. Predvsem se je potrebno obrniti vase in poiskati občutke miru in zadovoljstva v sebi. Če bomo vse pozitivno vezali na drugo osebo, še posebej, če le-te ni več ob nas, bomo iskali in našli le bolečino. Niso zaman besede, ki jih včasih slišimo: najprej moraš imeti rad sebe, da lahko zares zrelo uživaš v ljubezenskem odnosu še z nekom. Sicer je ljubezen neke vrste odvisnost, prepuščena na milost in nemilost našega ljubega. In če se zgodi razhod, je logična naslednja misel: ljubezni zame na tem svetu ni več. Če je v nas do nas samih res nič ni, je to morda celo res. Prebolevanje je proces, za katerega se odločimo.

V tokratni izdaji revije L&Z psihologinja dr. Polona Fister govori o poslavljanju od odnosa.

Članek si lahko preberete na naslednjih povezavah (3 deli):
KLIK
KLIK
KLIK .

(objavljeno v reviji L&Z, maj 2018)

Hipohondrija v oddaji Ambulanta 202 na radiu Val 202

PFS.si — 22.09.2017

22. september '17

Hipohondrija je nenehna bojazen pred (nevarnimi) boleznimi. Hipohondri se obesijo na običajne spremembe v telesu. Okrog njih naredijo kompletno zgodbo in iščejo pomoč pri zdravniku, namesto pri psihologu ali psihiatru. Tako se vrtijo v začaranem krogu in velikokrat sami priznajo, da so pod velikim psihičnim pritiskom. Kakovost življenja hipohondra je močno znižana.

V oddaji Ambulanta 202 na radiu Val 202 smo govorili o meji med pregovorno in bolezensko hipohondrijo.

Pogovarjali sva se ustvarjalka oddaje Maruša Kerec in dr. Polona Fister.

Oddaja Ambulanta 202, radio Val 202: O hipohondriji se moramo pogovarjati!, četrtek, 21. 9. 2017: POSLUŠANJE ODDAJE .

Tesnoba oz. anksioznost, oddaja Dober dan na TV SLO 1

PFS.si — 15.09.2017

15. september '17

Tesnoba oz. anksioznost je splošno občutje zaskrbljenosti, lahko tudi strahu, večinoma pa ga spremljajo telesni znaki kot je razbijanje srca, znojenje, težko dihanje idr. Anksiozne motnje so najpogostejše psihične motnje.

V oddaji Dober dan na TV SLO 1 smo govorili o tem, kako motnje prepoznati, kakšne rešitve obstajajo in tudi o dejstvu, da se še vedno mnogo ljudi s psihičnimi težavami zapira vase in skriva svoj problem.

Pogovarjali smo se voditeljica Helena Pirc, Damjana Bakarič in dr. Polona Fister.

Oddaja Dober dan, TV SLO 1: Tesnoba, petek, 15. 9. 2017: OGLED ODDAJE .

Popravni izpiti in nasveti za starše, oddaja Dobro jutro na TV SLO 1

PFS.si — 15.06.2017

15. junij '17

Šole bodo konec junija zaprla svoja vrata. Pred pričetkom počitnic se večina otrok, z njimi pa tudi staršev, znajde v številnih stresnih situacijah. Sprva v zadnjih mesecih šole, polnih šolskih testov, nekatere pa čakajo tudi popravni izpiti. Kako naj starši v omenjenih primerih otroku nudimo podporo?
Pogovarjala sva se voditelj David Urankar in dr. Polona Fister.

Oddaja Dobro jutro, TV SLO 1: Zaključek šole, četrtek, 15. 6. 2017: OGLED ODDAJE .

Predporočna pogodba, oddaja Posebna ponudba na TV SLO 1

PFS.si — 06.06.2017

6. junij '17

Slovenija z letom 2019 uvaja predporočno pogodbo. Poleg premoženjskih posledic ima ta možnost lahko tudi pomemben psihološki vpliv na partnerski odnos. O tem smo se pogovarjali v oddaji Posebna ponudba z voditeljico Ines Kočar. Gostje: dr. Barbara Rajgelj, Tjaša Andree Prosenc, Bojan Podgoršek, dr. Polona Fister.

Oddaja Posebna ponudba, TV SLO 1: Predporočna pogodba, torek, 7. 6. 2017: OGLED ODDAJE .

Vraževerje, oddaja Dober dan na TV SLO 1

PFS.si — 13.01.2017

13. januar '17

Tokratna tema je bila vraževerje, ki ga psihologi označujemo kot enega ali več različnih prepričanj, ki temeljijo na nadnaravnih, magičnih pojavih brez znanstvene osnove. Vzroki za vraževerje so mnogi, poznamo ga že od nekdaj.

Pogovarjali smo se dr. Polona Fister in ostali gostje z gostiteljico Barbaro Štor.

Oddaja Dobro jutro - Dober dan, TV SLO 1: Vraževerje, petek, 13. 1. 2017: OGLED ODDAJE .

O posledicah nezvestobe v oddaji Dobro jutro na TV SLO 1

PFS.si — 07.10.2016

7. oktober '16

Izhodišče tokratne teme je bila potrditev predloga zakona nemške vlade, ki od mater zahteva, da svoje partnerje obvestijo, če je oče njihovega otroka drug moški - z namenom zaščite moških, ki so bili zavedeni, da so očetje.
Pogovarjali smo se dr. Polona Fister in ostali gostje, ki delujejo na različnih področjih povezanih s problematiko, z gostiteljico Barbaro Štor.

Dobro jutro - Dober dan, TV SLO 1: Zakon o "poštarjevih otrocih", petek, 7. 10. 2016: OGLED ODDAJE .

O skupnem življenju v oddaji Turbulenca na TV SLO 1

PFS.si — 28.09.2016

28. september '16

Skupno življenje prinaša številne prijetne trenutke, ki delajo naše življenje polnejše in zanimivejše. Prav tako pa nas življenje pod skupno streho lahko pripelje tudi do številnih nesporazumov in morda celo razhoda. Kako zaživeti skupaj, ko si to sami želimo, in kako se navaditi na skupno življenje takrat, ko se to ne zgodi po naši volji.

O tem smo razmišljali: psiholog in psihoterapevt dr. Robert Masten, psihologinja in psihoterapevtka dr. Polona Fister z voditeljico Milico Prešeren.

Turbulenca TV SLO 1: Živeti pod isto streho, sreda, 28. 9. 2016: OGLED ODDAJE .

O vlogi starih staršev pri vzgoji v oddaji Halo TV na TV SLO 2

PFS.si — 20.05.2016

20. maj '16

Oddaja o razširjeni družini, vlogi njenih članov, težavah, ki nastajajo pri sobivanju ter rešitvah za življenje v sožitju. Na RTV SLO 2 z voditeljico Barbaro Štor.

mag. Polona Fister na povabilo RTV Slovenija v oddaji Halo TV, 20. maja 2016: KLIK .

O družini na počitnicah ter odnosih v oddaji Halo TV na TV SLO 2

PFS.si — 16.02.2016

16. februar '16

Oddaja o družini, odnosih, vzgoji ter počitnicah. Na RTV SLO 2 z voditeljico Tanjo Bivic.

mag. Polona Fister na povabilo RTV Slovenija v oddaji Halo TV, 16. februarja 2016: KLIK .

Praznično voščilo

PFS.si — 20.12.2015

20. december '15

Še nekaj dni in začetek bo tu.

Naj vam podari obilje upanja in topline.

Naj se v vaših namerah zrcalita mir in smeh.

Želimo vam jasnine v mislih in pogledu.

Lepe praznike in dobro novo leto!

Psihološki kotiček - objava v reviji L&Z

PFS.si — 07.12.2015

7. december '15

Objavljamo nov prispevek v rubriki Psihološki kotiček - Psiha pri reviji L&Z - nasveti psihologinje Polone Fister.

Prispevek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v reviji L&Z, december 2015)

Stiske med prazniki, objava v reviji L&Z

PFS.si — 04.12.2015

4. december '15

Za mnoge med nami prazniki vzbudijo občutke žalosti, osamljenosti, neizpolnitve, tudi depresivna razpoloženja in anksioznost. Le čemu, bi se vprašal nekdo, ki ga praznično razpoloženje vsako leto napolni z občutki vzhičenosti in sreče.

Prispevek psihologinje Polone Fister o stiskah, ki jih (lahko) doživljamo med prazniki, o njihovih vzrokih pa tudi možnih rešitvah, si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v reviji L&Z, december 2015)

Svetovalnica v reviji L&Z

PFS.si — 09.11.2015

9. november '15

Z mesecem novembrom smo v PFS začeli sodelovati v rubriki Psihološki kotiček - Psiha pri reviji L&Z. Zdaj lahko tudi v tem mediju mesečno prebirate nasvete psihologinje Polone Fister.

Prvo posvetovalnico si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v reviji L&Z, november 2015)

Konec počitnic, konec vsega?

PFS.si — 31.08.2015

31. avgust '15

Jesen je čas novih začetkov. Morda se zdi trditev malo čudna, saj se začne letni cikel iztekati, vendar je res: večina letnih dopustov se je končala. Lahko pa se počutimo tudi, kot da je vsega konec, in nismo optimistični pred novimi delovnimi začetki in izzivi. Kar pravzaprav ni nič čudnega. Dopusta se veselimo vse leto, smo v pričakovanju, med počitnicami se zdi, da zares živimo, kot si želimo. Vsaj večinoma. In potem je vsega lepega konec. Kaj storiti, da se bomo lažje srečali s »koncem«, da slovo od poletja ne bo boleče in da nam bo tudi jesen, brez morebitnega dopusta, v veselje?

Predvsem ne stavimo vsega na dva tedna letnega dopusta, ki si ju v povprečju privoščimo poleti. Pravzaprav bi vsak moral imeti svoj recept, svoj način iskanja zadovoljstva in polnjenja praznine, pa vseeno morda najdete nekaj koristnega v predlogih v nadaljevanju.

Naj bo pogled na dopust in vsakdanjik realen: Je bilo na dopustu res vse tako idealno? In je v službi in vsakodnevnih obveznostih vse tako grozno? Ne odpovejte se manjšim »otočkom« prostega časa, ki jih vnaprej načrtujte, zavestno umeščajte v urnik. Odločite se, da boste nekaj uric v tednu preživeli sproščeno, ob kakšni vam ljubi dejavnosti.

Določite dan (dni) in uro in si za tisti termin zagotovite prosti čas. Občasno pride prav trenutna sprostitev, »beg« za nekaj minut. Večkrat čez dan si privoščite nekajminutni miselni odmor, lahko ga kombinirate z umirjeno glasbo v ozadju, te minute naj bodo jasno »ločene« od drugih dejavnosti in naj tako pomenijo kratek oddih. Zavestno prekinjajte rutino: veselite se manjših dogodkov v svojem življenju – privoščite si denimo morski obrok hrane, ki ga pripravite kar sami v domači kuhinji. Načrtujte naslednji dopust. Niso potrebni točen datum ter natančno določena urnik in kraj. Le odločite se, kdaj okvirno boste spet odšli na oddih, saj se lahko tega že dolgo vnaprej veselite.

Pomembno pa je tudi ločevanje delovnih ur od prostega časa. Jasno razmejite delovne ure od tistih prostih. Ne pustite, da se delovnik razlije čez celoten dan, teden, mesec … z občutki obremenjenosti in brezizhodnosti. Vsak dan namenite nekaj ur tudi osebnim stvarem, brez prekinjanja dela iz službe. Ta čas je vaš in za vašo družino. To seveda ne pomeni, da morate v teh urah le počivati. Lahko jih aktivno izkoristite za kakršna koli opravila. Le službena naj ne bodo. S tem si boste oblikovali tudi občutek, da sami obvladujete svoje življenje in ne da življenje obvladuje vas, ter se s tem znebili morebitnih občutkov nemoči.

Večinoma poznamo podopustniško otožnost, ki je lažje oblike: traja kratek čas, negativni občutki in čustva niso izrazito močni.

Vseeno je treba prepoznati te znake, z njo se takoj spoprimimo in ne pustimo, da se »razraste« oz. okrepi:

Občasno se zgodi, da otožnost kar ne mine, prehaja že v depresivno razpoloženje, človek ne vidi več smisla in čuti težjo utrujenost (brez kakršnih koli resnih naporov), spremeni se tek: morda ne more jesti ali pa se prenajeda, lahko je moteno tudi spanje.
Doživljamo daljša obdobja žalosti in joka. Preplavlja nas nostalgija: le preteklost je svetla in srečna, sedanjost in prihodnost pa sta negotovi, črni in tesnobni. Človek se tudi težje umiri, lahko se pojavijo občutki jeze na stvari in ljudi, brez pravega vzroka.

V takih primerih seveda ne poiščemo rešitev v novem dopustu, kajti zavedati se moramo, da so vzroki resnejši in predvsem ne izhajajo iz dejstva, da je dopusta konec. Razlogi tičijo v siceršnjem življenju človeka, njegovem doživljanju sebe in okolice. Pravzaprav je človek nezadovoljen s samim seboj, ne zmore pozitivnega pogleda na svoje življenje in ne čuti zadovoljstva v vsakdanu. Kot rečeno, so razlogi za to različni, pomaga pa aktivnost posameznika (če seveda ne govorimo o resnih depresivnih stanjih, kjer moramo poiskati pomoč strokovnjaka).

In o kakšnih aktivnostih govorimo?

Cilji

Postavljanje in doseganje ciljev, ki pomenijo smisel v našem življenju, je ključnega pomena. Tudi zaradi občutij sposobnosti, ki jih prinaša izpolnjevanje cilja. Ljudje potrebujemo potrjevanje, pokazati si moramo, da smo sposobni, da zmoremo. To nam utrjuje notranjo moč in gradi lastno vrednost, samopodobo. Samozavesten človek se lažje izogne občutkom praznine in brezizhodnosti, saj ve iz izkušenj, da se lahko spoprime z marsičem in uspe. Pomeni, da ga ni strah, raje je usmerjen k reševanju.

Zavestna izbira

Aktivno spoprijemanje z vsakdanom tudi prinaša doživetja, dražljaje (v primerjavi s pasivnostjo, ki nas navadno prevzame, kadar se ujamemo v negativna razpoloženja). Zato je pomembno, da se »zganemo« pa naj bo to za en korak, eno manjšo stvar oz. spremembo ali pa kaj večjega. Zavestno izbirajmo aktivnosti z namenom, da nam prinesejo korist, užitek ali smisel. To je lahko že kratek sprehod na koncu dneva, lahko z njim začnemo dan.

Fizična aktivnost

Fizična aktivnost vedno pomaga. Tudi telo nas opredeljuje, tudi fizično vpliva na psihično. Če bomo dobro skrbeli za svoje telo (gibanje, prehrana, počitek) bomo tudi psihično močnejši. Kar pomislite: med počitnicami smo navadno fizično aktivnejši, več časa posvetimo tudi kakovosti prehranjevanja in počitka. Naj si to privoščimo tudi v dneh, ko nismo na počitnicah. Časa imamo dovolj, pomembnejše so organizacija in premišljene odločitve o tem, čemu se bomo posvetili.

Življenje v sedanjosti

Naučimo se živeti tukaj in zdaj. Ni vedno lahko, misli nam uhajajo naprej (in nazaj). Začnimo se opominjati na sedanjost: kaj doživljam, kaj se dogaja okoli mene, ali me to zanima ali bi kaj spremenil. Kako lahko vplivam na naslednji trenutek. Ne spreglejmo življenja, ki se dogaja v nekem trenutku, zaradi trenutkov, ki so minili. Življenje je raznoliko, prinaša marsikaj lepega tudi v čisto običajnih oblikah, v običajnih urah. Ali se znate nasmejati pozitivnemu v sebi in okrog vas? Najprej je treba to opaziti, šele nato lahko vsebinam pripišemo neko vrednost. Odločite se, da boste pozorni na sedanjost, življenje, ki se dogaja, vsaj 10 minut na dan. Takrat ne boste razmišljali o stvareh, ki so bile ali pa še bodo. Če je možno, ta čas podaljšujte. Kakovostno življenje je vedno v sedanjosti. Preteklosti ni več in je ne moremo živeti, prihodnost šele prihaja, naj bo odvisna predvsem od nas samih.

Torej: konec počitnic naj ne pomeni, da je konec vsega. Oblikujmo si življenje, v katerem se bomo veselili tudi vsakdana. Začutiti moramo, da smo mi gospodarji svojega časa in si ga lahko vzamemo tudi za stvari, ki se jih veselimo, in to vsak, še tako navaden dan.

Spanca pa ni ...

PFS.si — 06.05.2015

6. maj '15

Spanje je naša osnovna potreba. Se lahko spomnite, kdaj ste se res dobro naspali in se zbudili polni energije? Danes? Vsak dan? Če je tako, težav z nespečnostjo gotovo nimate. Mnogo ljudi pa problem z nespečnostjo še kako dobro pozna.

Kateri so glavni znaki nespečnosti?

Zvečer težko zaspimo.
Ponoči se zbujamo.
Zbujamo se prezgodaj.
Zbudimo se nenaspani in utrujeni.
Podnevi smo izčrpani, spi se nam, težko se koncentriramo.
Smo razdražljivi, pojavljajo se blagi znaki depresije in tesnobnosti.
Pozabljamo, pogosto delamo napake.
Glavobol

Težave z nespečnostjo vplivajo na vsa ključna področja našega življenja. Pravzaprav po določenem času neprespanosti ugotovimo, da naše življenje »diha« s trenutki spanca, preostali čas pa životarimo.

Kaj lahko storimo, da nespečnost odpravimo?

Nespečnost je pravzaprav posledica, vzrok je v veliko primerih tak kot najbrž tudi v vašem: stres. Nenehen nemir ter razburjenost ohranjata našo budnost tudi takrat, ko smo že popolnoma izčrpani. Dolgoročno je to seveda škodljivo za naše zdravje, zato se moramo te težave lotiti resno in čim prej. Kot rečeno, je nespečnost samo rezultat nečesa, mnogokrat stresa, zato je najprimernejša in tudi dolgoročna rešitev izboljšanje stanja na področjih, ki nam povzročajo nemir in napetost.

Stres povzročajo različni dejavniki. Na eni strani so to lahko nerazrešene težave na določenem področju, ki nas čedalje bolj duši in bremeni. Rešitev bi bila v tem primeru seveda razreševanje težav, ki nas pestijo. Dandanes se srečujemo tudi z »vseprisotnim« stresom na vsakem koraku. Preobilica dela, stalno hitenje, številni cilji, ki si jih zadajamo in se le še kopičijo …, vse to prispeva majhne, a pomembne delce končnega stresa, ki je lahko zelo velik in neobvladljiv. Vsakdanjim stresnim dejavnikom se je seveda težko izogniti. Zato je dobra rešitev, da se naučimo živeti z njimi, ne da bi nas vsak od mnogih dogodkov vrgel iz ravnotežja.

Ena od možnosti umirjanja v stresnem svetu je izvajanje avtogenega treninga ob pomirjajoči glasbi, brez motenj »zunanjega sveta«, morda v zatemnjenem prostoru. Avtogenega treninga se je seveda treba priučiti, najbolje pod vodstvom strokovnjaka, psihologa.

Poleg stresa so pogosti vzroki nespečnosti tudi:

spremembe v domačem in delovnem okolju: potovanja, izredni projekti, izredni življenjski dogodki;
prehranjevanje pozno zvečer pred spanjem;
uživanje poživil, kot so kofein, nikotin, alkohol;
bolezni in jemanje zdravil;
fizična aktivnost (telovadba) pozno zvečer.

Kako si lahko pomagamo?

Kot omenjeno, poznamo različne vzroke nespečnosti. Zato so tudi rešitve raznolike. Včasih je dovolj že to, da spremenimo vzorec vedenja (npr. pri poznem prehranjevanju).

Poskrbimo, da je prostor, kjer spimo, miren, temen in hladen. Hrup, svetloba, vročina nas motijo pri spanju. V prostoru za spanje ne priporočamo televizorjev, telefonov in drugih naprav.
Držimo se stalnega urnika (ure) spanja. Telo se navadi na ritem, ki ga vzpostavimo, in se ob določeni uri že samo »prestavi« v »spalni način«. Tudi zbujanje naj bo ob približno istem času vsak dan.
Krajši počitki podnevi tudi lahko motijo nočni spanec, še posebej, če je zadnji počitek pozno popoldne.
Izogibajmo se stresnim dejavnostim pozno zvečer.
Poskrbimo, da smo čez dan veliko zunaj, na svežem zraku in dnevni svetlobi. S tem sledimo ciklu dneva, ki nam zvečer, ko postane temno, signalizira, da je čas za spanje. Če smo ves čas v zatemnjenem prostoru, se naša notranja ura zmede.
Tudi kopel v topli vodi ali tuširanje s toplo vodo pripomoreta k sproščanju in umirjanju pred spanjem.

Za umiritev in sprostitev pa lahko poleg že izpostavljenega avtogenega treninga prakticiramo tudi naslednje možnosti:

· Vizualizacija: v postelji se čim udobneje namestite ter glasno trikrat vdihnite in izdihnite. Nato si v misli prikličite sliko mirnega okolja, kjer si predstavljate, da se počutite mirno, zadovoljno, brezskrbno. Ničesar in nikogar ni, ki bi motil vaš mir. Le uživate.
· Zvočna kulisa: V prostoru, kjer spite, poslušajte mirne, sproščujoče zvoke, ki naj bodo bolj tihi kot glasni. Navadno so to zvoki narave, lahko tudi klasična glasba.
· Seznam skrbi: Zvečer (vendar ne tik pred spanjem) sestavite seznam vseh svojih aktualnih skrbi. Zdaj, ko ste jih zbrali in nanje ne boste pozabili, se odločite, da jih boste reševali naslednji dan in jih za to noč odložite.
· Dihanje: v postelji se čim udobneje namestite in začnite mirno dihati. Skoncentrirajte se le na dihanje, pustite druge misli.
· Sproščanje mišic: Leže v postelji se čim udobneje namestite in začnite s sproščanjem mišic. Sprostili boste vse mišice svojega telesa. Začnite pri glavi. Napnite obrazne mišice, preštejte do 5 in jih sprostite. Nadaljujte z vratnimi mišicami in se po mišičnih skupinah premikajte po telesu navzdol. Ne pozabite nobenega dela, vsakič mišice po napenjanju tudi sprostite (tudi pri sproščanju štejte do 5). Končajte s prsti na nogah.
· Če še vedno ne zaspite? Vstanite, vzemite v roke knjigo, ročno delo, nekaj mirnega in se prepustite tej dejavnosti, dokler ne postanete zaspani. Premetavanje po postelji v želji po spanju je še bolj utrujajoče od mirnega bedenja.

Včasih se ob težavah z nespečnostjo odločimo tudi za »gašenje požara«, kjer posameznik, navadno tako izčrpan, da ne more ničesar več, uporabi kratkoročne rešitve, npr. v obliki uspaval. Seveda tak način odpravljanja nespečnosti močno odsvetujemo. Morda je to dobrodošla kratkoročna rešitev, dolgoročno pa ne pomeni prave rešitve težave, ki ima svoje vzroke drugje.

Vedenje otrok današnje generacije, izjava v jutranji oddaji Radia HIT

PFS.si — 13.03.2015

13. marec '15

Ali se današnje generacije otrok vedejo drugače od preteklih? Kaj vpliva na obnašanje in sprejemanje odločitev? Izjava psihologinje Polone Fister.

Kratkemu radijskemu prispevku lahko prisluhnete na povezavi: POSLUŠAJTE .

(izjava za Radio HIT, jutranja oddaja, 13. marca 2015)

O staranju in strahovih povezanih z njim v oddaji Turbulenca na TV SLO 1

PFS.si — 05.02.2015

5. februar '15

Svet, v katerem živimo, hlasta za podobami lepih, mladih in uspešnih obrazov. Sili nas v čaščenje mladosti kot tistega življenjskega obdobja, v katerem je vredno vse zajemati z veliko žlico. In kako se v svetu imperativa mladosti spopadamo s staranjem?

Doživljamo starost kot nekaj neprijetnega, nekaj, kar je treba odriniti v čim poznejši čas? Nas je staranja strah?

O tem smo razmišljali: psihoanalitik in psihiater dr. Matjaž Lunaček, psihologinja in psihoterapevtka mag. Polona Fister z voditeljico Milico Prešeren.

Turbulenca TV SLO 1: Strah pred staranjem, sreda, 4. 2. 2015: OGLED ODDAJE .

Kriza srednjih let: problem in rešitev, pogovor v Nedelu

PFS.si — 18.01.2015

18. januar '15

Kaj je kriza in kaj kriza srednjih let? Kaj lahko pričakujemo in kje iskati rešitve? Je to nekaj normalnega in ali kriza srednjih let sploh obstaja? Na ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja mag. Polona Fister v časniku Nedelo.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v časniku Nedelo, 18. januarja 2015, novinarka Urša Izgoršek)

Vloga starih staršev pri vzgoji vnukov, na portalu MMC RTV SLO

PFS.si — 15.01.2015

15. januar '15

"Odnos starih staršev je običajno v primerjavi s starši otroka manj obremenjen, imajo zrelejši in bolj sproščen pogled na določene stvari in probleme, saj so zaradi izkušenj manj obremenjeni," pravi psihologinja Polona Fister.

Stari starši so lahko pri vzgoji vnukov v veliko pomoč staršem, pogoj za to pa sta dober odnos in komunikacija med starši in starimi starši. Delovati morajo kot dobra ekipa, le tako lahko vsi uživajo v preživljanju skupnega časa. Najbolj sproščujoče pa je, da niste več vi tisti, ki morate poskrbeti za vse, ampak je večji del odgovornosti na starših otroka. O vzgoji in odnosu med vnuki in starimi starši smo se pogovarjali s psihologinjo Polono Fister.

Prvo besedo pri vzgoji prepustite staršem otroka

Imeti vnuke je lepo, vendar s svojimi izkušnjami in nasveti pomagajte, ko vas za to prosijo starši ali ko resnično čutite, da bi jim vaše znanje in izkušnje pomagale pri vzgoji. Če imaj vaši otroci drugačen način vzgoje, kot ste ga imeli vi, ga sprejmite, saj so oni tisti, ki postavljajo pravila za vzgajanje. Če se ta meja začne rušiti, se morate o tem pogovoriti in spoštovati mnenje staršev otroka. "Otroci potrebujejo pri svojem razvoju različne vzgojne modele in vzorce. En del tega nabora lahko nudijo tudi stari starši. Seveda tu ne moremo zanemariti ljubezni starih staršev do vnukov, ki je podobno kot starševska »brezpogojna«. Odnos starih staršev je običajno v primerjavi s starši za otroka manj obremenjen, imajo zrelejši in bolj sproščen pogled na določene stvari in probleme, saj so zaradi izkušenj manj obremenjeni kot starši," pravi Fistrova.

Pomagajte staršem pri vzgoji, vendar ne bodite vsiljivi
Najpomembnejše je, da svojim vnukom izkazujete ljubezen. Seveda je tu tudi določena mera odgovornosti, vendar pa so za vnuke še vedno primarno odgovorni starši. Lahko jih podpirate in jim pomagate s svojimi izkušnjami in znanjem, vendar ne bodite vsiljivi. Bodite del tima, ki želi dobro vnukom, da bodo odrasli v odgovorne odrasle ljudi. Z vašo ljubeznijo, podporo in dobršno mero razuma bodo to zagotovo tudi postali. Ekipa dela dobro, ko vsi stopijo skupaj, se strinjajo in so si s stvarmi na jasnem. Najslabše za vnuke bo, če boste delali vsak zase.

Tudi psihologinja poudarja, da je sodelovanje med starimi starši in starši zelo pomembno. "V prvi vrsti se mora vzdrževati dober odnos starš – otrok pri njih, saj ne smemo pozabiti dejstva, da je eden izmed staršev vaših vnukov tudi vaš otrok. Če ta odnos temelji na vzajemnem spoštovanju, tudi sodelovanje in upoštevanje dogovorov ne manjka."

Stari starši so lahko v veliko pomoč, saj imajo po navadi več časa kot starši in si lahko vzamejo več časa za vnuke, da jim prisluhnejo, ko se znajdejo v težavah. Včasih pa so lahko čisto dobronamerni nasveti nadležni in presežejo mero razumevanja pri starših, ki lahko razumejo to tudi kot vmešavanje v njihovo vzgojo.

Odraščanje v različnih okoljih pozitivno vpliva na otroke
Številni otroci so zelo radi pri starih starših, ker pri njih lahko počnejo stvari, ki jih doma ne smejo ali ne morejo. Treba je le ločiti različne načine vzgoje in značilnosti okolja, v katerem odraščajo otroci, ki hitro spoznajo, kje je kaj dovoljeno in kje ni. "Naj se navadijo, da je tudi raznolikost nekaj, kar bogati njihovo življenje in ga ne siromaši v smislu, zdaj sem pa nesrečen, če je čas počitnic minil. To običajno velja tudi za bivanje s starimi starši. Pri njih je lahko dovoljeno tudi kaj, kar sicer ni, vendar to ne sme vplivati na osnovne smernice vzgoje. Če starši ne dovolijo preklinjanja, naj ga tudi pri starih starših ne bo." Zagotovo pa je dober zgled več vreden kot vsa izrečena vzgojna pravila, poudari Fisterjeva.

Naj darila ne bodo zamenjava za druženje
Stari starši si seveda želijo, da so njihovi vnuki dobre volje in nasmejani, vendar naj razlog za smeh ali dobro voljo ne bo nova igrača in druge materialne dobrine, saj se lahko hitro zgodi, da bodo vnuki to od vas že pričakovali in jih torej ne bodo več dojemali kot nagrado ali darilo. Do tega pogosto pride zaradi napačnega izkazovanja pozornosti, ko odrasli zamenjajo odnos z materialnostjo, kar današnja potrošniška družba še spodbuja, pojasni Fisterjeva in doda: "Najprej moramo sami pri sebi razčistiti, kaj želimo z darilom doseči. Darilo samo po sebi je nekaj čisto dobrega, ne sme pa postati zamenjava za čas, energijo, misli. Žal marsikdo pristnega odnosa in bližine ni sposoben, kar velja za starše, stare starše oz. kogarkoli tudi v drugih odnosih, potrebo po njih pa ima in jo nadomesti oziroma »izpolnjuje« z darili".

Bodite ustvarjalni in preživite čim več časa v naravi
Z vnuki lahko počnete marsikaj, vendar se odločite za stvari, ki so všeč tako vam kot vašim vnukom. Zato ne potrebujete veliko denarja: lahko greste na sprehod v gozd ali bližnji park in s sabo vzamete kompas in zemljevid, priredite piknik v hribih ali na vrtu postavite šotor, z njimi lahko kuhate, pletete, skratka, ustvarjate. Poleg tega jim lahko berete priljubljene pravljice ali druge zanimive knjige, jih naučite kakšno pesmico, skupaj pogledate albume, se pogovorite o svojem odraščanju in uspehih ali pa z njimi pogledate kakšno risanko. "Navadno so to kakšne ročne spretnosti, saj otroci z dedki radi izdelujejo kaj tehničnega, z babicami pa kuhajo, šivajo itd. Otroci radi pomagajo, hkrati pa jim s tem dovolite, da si gradijo lastno vrednost. Ob tem spoznajo, da imajo tudi sami nekaj, kar je dragoceno za odraslega, pa naj bo to čas, ideja, pobuda ali pa dodaten par rok."

Ravno zato, ker ne živijo več v vsakdanji naglici, si stari starši lahko vzamejo več časa za vnuke in z njimi počnejo stvari, za katere staršem preprosto zmanjka prostih ur.

Med vnuki ne delajte razlik
Mogoče se s kakšnim vnukom bolj ujamete in vam je bližje, vendar tega v nobenem primeru ne smete pokazati. Nihče ne sme imeti občutka, da je za kaj prikrajšan, ali da ima več od drugih. Otroci to zelo hitro opazijo, kar lahko vpliva tudi na njihovo poznejše obdobje, in vodi v ljubosumnost in negativne občutke do sorojencev ali bratrancev/sestričen. "V primerih, ko se to izrazito pojavlja, lahko otroci razvijejo tudi manjvrednostni kompleks. Sicer pa je neenakost nekaj naravnega. Različni smo in temu so primerni tudi naši odnosi. Seveda pa moramo odrasli še toliko bolj paziti, da pri tem ne delamo krivice," pojasni Fisterjeva.

Zagotovo so obdobja odraščanja, ko bo en vnuk potreboval več pozornosti in drugi manj, zato je dobro, da v teh primerih stari starši ravnajo tako, da se bodo tudi sami dobro počutili in ne bodo imeli slabega občutka. Znova so tu pomembni komunikacija in sporazumi, poudarja psihologinja. Tako bodo tudi otroci sprejeli, da obstaja različnost in da to ni nujno slabo, saj jo lahko izkoristijo sebi v prid.

Pomembno je postavljanje mej
Vnuki radi izkoristijo priložnost, če vidijo, da je to mogoče, zato pogosto nastanejo težave pri postavljanju mej, kaj lahko in česa ne. Fisterjeva svetuje, da v tem primeru stari starši postavijo meje vnukom, tako kot so jih svojim otrokom ali drugim, s katerimi so v odnosu. "Spoštljivo naj povejo, kaj je zanje sprejemljivo in kaj ne, in v primeru, da se to ne bi upoštevalo, naj sledijo tudi posledice. Ne v obliki kazni, temveč v obliki prevzemanja odgovornosti »storilca«, ki se mora spoprijeti s posledicami svojih dejanj."

Stari starši morajo imeti čas tudi za svoje konjičke
Prav je, da preživljate čas z vnuki, vendar pa se zaradi varstva ne odpovejte svojim dejavnostim. Otrokom morate povedati, kdaj je preprosto preveč in da potrebujete nekaj časa tudi zase in za svoje prijatelje. "Potreben je kompromis, vendar o svojem času odločajo stari starši sami. Odrekanje le zato, da zadovoljimo nekoga drugega, v nobenem obdobju življenja ne prinese nikomur zadovoljstva. Stari starši naj namenijo tudi tem odnosom toliko časa in energije, da se bodo čutili izpolnjene, in ne izkoriščane. Sami morajo biti sposobni postaviti meje brez občutka krivde." Sami morate presoditi, koliko si lahko naložite, da ne bo za vas preveč, ter se o tem tudi jasno pogovoriti.

Vsak odnos se gradi
Vloga dedkov in babic je bila tako v preteklosti kot danes podobna, saj na ravni odnosov ni bistvenih razlik. Kot ugotavlja Fisterjeva, je več sprememb zaradi obdobja, v katerem živimo, ki je prineslo drugačen pogled na življenje. Vsem primanjkuje časa, na eni strani so posamezniki, ki živijo v materialnem izobilju, in na drugi tisti, ki jim kronično primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin. Celotna družba je bolj usmerjena na dosežke kot na dobro počutje ljudi, s tem pa se je pri posameznikih spremenila tudi vloga v odnosih. "Ampak osnovne potrebe človeka ostajajo enake in v tem smo lahko – če ostajamo pristni in v stiku sami s seboj – taki tudi sami – človeški". Druženje z vnuki vas bo zagotovo obogatilo, vendar tudi dober odnos z vnuki ne nastane z danes na jutri, ampak ga je treba zgraditi.

(Objavljeno na portalu MMC RTV SLO, 15. 1. 2015, novinarka Bojana Lekše: OGLED .)

Voščilo

PFS.si — 21.12.2014

21. december '14

Pride čas, ko večer zamenja jutro.
Takrat zvezde, ki postajajo čedalje bolj svetle, obetajo nekaj novega in hkrati skrivnostnega.

Naj bodo v letu 2015 prijazne z vami.
In naj, ko se spet prebudi jutro, v vas ostaneta optimizem in lepota.

Želimo vam prijetne praznike in vse dobro v novem letu!

O jezi na portalu Planet Siol

PFS.si — 05.08.2014

5. avgust '14

Se veliko jezite? Jeza obvladuje vas ali vi njo?

O jezi in njenih dobrih in slabih učinkih s psihologinjo mag. Polono Fister na portalu Planet Siol, 5. 8. 2014, novinarka Andreja Rebernik: OGLED .

O pisanju pisem v oddaji Svet na kanalu A

PFS.si — 31.07.2014

31. julij '14

Pišete pisma? Se razveselite napisanega sporočilca? Menite, da se ljubezenska pisma še pišejo?

O izražanju preko pisane besede s psihologinjo mag. Polono Fister v oddaji Svet na kanalu A, 31. 7. 2014, novinarka Maja Djordjevič: OGLED .

Poletne romance: zaljubljenost ali kaj drugega, pogovor na radiu Ptuj

PFS.si — 11.07.2014

11. julij '14

Poletne romance so nekaj vznemirljivega in privlačnega. Kaj si lahko obetamo od tovrstnih odnosov? Ima taka zaljubljenost sploh smisel?

O tem na Radiu Ptuj (11. 7. 2014) s psihologinjo in psihoterapevtko mag. Polono Fister: POSLUŠAJTE .

Proračun v partnerskem odnosu v časniku Finance

PFS.si — 18.06.2014

18. junij '14

Skoraj ni stvari, ki se na tem svetu ne bi vrtela okoli denarja; tudi doma v družinah. Je za dober partnerski odnos pomembno še kaj drugega kot enoplasten odgovor – skupen, delno skupen ali ločen proračun?

V tokratni izdaji priloge časnika Financ psihologinja mag. Polona Fister odgovarja na vprašanja o proračunu v partnerskem odnosu.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v časniku Finance, 18. junija 2014)

O krizi srednjih let v oddaji Med štirimi stenami na Radiu SLO Prvi program

PFS.si — 05.05.2014

5. maj '14

Ali kriza srednjih let sploh obstaja, kakšne so stiske in kje lahko iščemo rešitve.

Psihologinja mag. Polona Fister v oddaji Med štirimi stenami, 5. 5. 2014, na Radiu Prvi RTV SLO, voditeljica oddaje Lucija Fatur: POSLUŠAJTE .

V oddaji Tednik RTV SLO 1 o partnerski/zakonski terapiji

PFS.si — 05.05.2014

5. maj '14

Partnersko oz. zakonsko svetovanje, terapija je namenjena parom/zakoncem, ki želijo rešiti težave in stiske, s katerimi se soočajo, oz. želijo graditi trden in kvaliteten partnerski odnos.

O tem s psihologinjo mag. Polono Fister v Tedniku RTV SLO 1, 5. maja 2014: OGLED .

Zaljubljenost in poglabljanje ljubezni, časnik Finance

PFS.si — 12.02.2014

12. februar '14

Ko smo zaljubljeni, je svet drugačen, pa naj bo ljubezen srečna ali neizpolnjena. Ni sivine, vse je črno ali belo. V tokratni izdaji priloge časnika Financ psihologinja Polona Fister odgovarja na vprašanja o ljubezni in zaljubljenosti.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v časniku Finance, 30. januarja 2014)

Loterijski dobitki (Dnevnik, RTV SLO 1)

PFS.si — 06.01.2014

6. januar '14

O denarju, sreči in loteriji, psihologinja mag. Polona Fister v prispevku Dnevnika RTV SLO 1, 6. 1. 2014: KLIK.

Prijetne praznike in vse dobro v novem letu

PFS.si — 21.12.2013

21. december '13

Včasih je potreben le trenutek, ki zbistri misli in usmeri pogled iz praznine v vsebino.

Želimo vam, da bi prepoznali trenutke svojega življenja in jim namenili čas in moč.

Prijazno in zdravo 2014!

Sanjarjenje – naša popotovanja v misli (RTV SLO Radio 1)

PFS.si — 09.12.2013

9. december '13

Sanjarjenje je umik naše pozornosti od neposredne situacije ali naloge. Sanjarimo lahko o stvarnih dogodkih, rečeh (npr. načrtovanje poroke) ali o popolnoma domišljijskih, nerealnih.

Sanjarili naj bi vsi, dnevno, navadno pravimo, da so nam misli »pobegnile«. Sanjarjenje ni sanjanje, sanjarimo namreč v budnem stanju, sanjamo pa med spanjem.

Sanjarjenje ima v večini primerov pozitiven učinek. Je prijetno, ob tem pa je velikokrat osnova za mnogo idej, ki se porodijo ravno takrat, ko damo mislim prosto pot. Zato tudi pravimo, da je sanjarjenje pomemben del kreativnosti .

Sanjarjenje ima lahko tudi negativne učinke . V primerih, ko nam predstavlja zatočišče, beg pred težavami . Kadar se v stanju nemoči , pred stisko raje umaknemo v misli, v katerih oblikujemo prijeten svet, namesto da bi se s težavami aktivno soočili in poiskali rešitev v realnosti, je to prav gotovo opozorilo. Ljudje smo zmožni pobega v »pravljični svet« tudi če se nam le-ta v realnosti sesuva in kadar so pobegi konstantni in edina rešitev, je čas tudi za strokovno pomoč psihologa.

Nekaj besed o sanjarjenju tudi iz pogovorne oddaje jutranjega programa Radia Prvi RTV SLO, (dne 8. decembra 2013, novinar Boštjan Močnik, odgovarja mag. Polona Fister): KLIK.

Starši in otroci ter njihov prosti čas, časnik Finance

PFS.si — 03.10.2013

3. oktober '13

Počitnice so ključen čas tudi za družino . V tokratni izdaji priloge Dobro počutje časnika Financ psihologinja Polona Fister odgovarja na vprašanja o pomembnosti preživljanja prostega časa staršev z otroci.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v časniku Finance, 3. oktobra 2013)

Obstaja rešitev za slab zakon?

PFS.si — 25.09.2013

25. september '13

Kaj storiti, ko se zavemo, da je naš zakon v zelo slabem stanju, in se nam zdi, da zanj ni več rešitve? Kaj lahko partnerja sama storita za izboljšanje zakona?

V reviji L&Z psihologinja Polona Fister odgovarja na vprašanja o zakonskih oz. partnerskih težavah.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v reviji L&Z, oktober 2013)

O samozavesti v Turbulenci, RTV SLO

PFS.si — 01.06.2013

1. junij '13

Je samozavest naučena ali prirojena? Kaj samozavest pravzaprav je, kako se razvije, ohranja in kaže? Kako lahko starši vplivajo na otrokovo samozavest?

mag. Polona Fister in dr. Matej Tušak v oddaji Turbulenca na RTVSLO 1, 22. maja 2013.

1. del: KLIK
2. del: KLIK

Dodatne dejavnosti pri mlajših otrocih

PFS.si — 22.05.2013

22. maj '13

Čedalje večkrat ugotavljamo, da so že mlajši otroci vsakodnevno izpostavljeni stiskam pomanjkanja časa in preobremenjenosti (tako fizične kot psihične).

V reviji Moje finance mag. Polona Fister odgovarja na vprašanja o smiselnosti uvajanja dodatnih dejavnosti v življenja mlajših otrok ter o učinkih le-tega.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK.

(objavljeno v reviji Moje finance, 22. maja 2013)

Nasveti psihologinje - nova tedenska rubrika v reviji Lea

PFS.si — 20.05.2013

20. maj '13

S 25. septembrom 2013 bo začela v reviji Lea tedensko izhajati rubrika z nasveti psihologinje Polone Fister . V rubriki odgovarja na vaša vprašanja o reševanju stisk iz vsakdanjega življenja z osebnega področja, o odnosih, dilemah staršev, poklicnih oz. kariernih izzivih ...

Rubriko lahko prebirate tedensko, prvi dve objavljamo na naslednjih povezavah: KLIK1 in KLIK2 .

O nespečnosti in stresu na ŠKL

PFS.si — 06.04.2013

6. april '13

Prispevek o nespečnosti, stresu in načinih, s katerimi lahko izboljšamo svoje spanje ter se soočimo s stresom.

mag. Polona Fister na povabilo ŠKL, 6. aprila 2013: KLIK.

Partnersko oz. zakonsko svetovanje, terapija

PFS.si — 11.02.2013

11. februar '13

Komu je namenjeno

Partnersko oz. zakonsko svetovanje, terapija je namenjena parom/zakoncem, ki želijo rešiti težave in stiske, s katerimi se soočajo, oz. želijo graditi trden in kvaliteten partnerski odnos.

Kako poteka

Svetovanje poteka v obliki pogovorov partnerjev s psihologom/terapevtom, navadno enkrat tedensko pa eno uro. Srečanja so individualna (ta oblika svetovanja ni namenjena skupinam).

Lokacije

Ljubljana, Domžale, Maribor.

Pomembni izzivi partnerskega odnosa oz. zakonskega življenja:

Negativna, neuspešna komunikacija

Ko se komunikacija poslabša oz. ugotovimo, da ne prinaša rezultatov, smo pogosto že v problemski situaciji. Neprimerna komunikacija je le posledica, odraz stanja in nas pravzaprav opozarja na težave, čeprav jih tudi še dodatno ustvarja.

Ste po pogovoru potrti, si želite, da bi se pogovor z vašim partnerjem že končal, čeprav še traja? Se počutite »neslišanega«, neupoštevanega, ne razumete partnerjevega stališča? Kakšen je ton vajinega pogovora? Se med pogovorom počutite napadeno? Vse od naštetega močno kaže, da vajina komunikacija ne deluje na način, ki bi vaju podpiral.

Čustvena in telesna intimnost

Intimnost v paru je zmožnost vsakega od partnerjev, da se predaja, je ranljiv, zaupa in je zaupljiv, da spusti nekoga v svoj osebni prostor – tako čustveno kot telesno.

Na začetku, pri oblikovanju partnerskega odnosa, smo navadno željni možnosti, da lahko delimo vse svoje misli, potrebe, želje, prepričanja in čustveno ter telesno privlačnost z ljubljeno osebo. Odnos je vznemirljiv, zabaven, dopušča bližino in ranljivost ter nudi predvsem čustveno varnost, s katero se partnerja obdajata. Značilnost začetkov odnosa je tudi samozadostnost para, saj pogosto opažamo, da postajajo okolica, prijatelji, bližnji manj pomembni in jim namenjamo manj časa in energije kot sicer.

Sčasoma pa v odnos vstopi pridih samoumevnosti partnerja pa »trčita« ob realnost, vsakodnevne zahteve dela, družine (če obstaja) in ostalih obveznosti. Življenje postane rutina ob izpolnjevanju nalog in zadolžitev, partnerja oz. zakonca pa se neredko oddaljita, odtujita: čustveno, telesno, seksualno in duhovno.

Čustvena in telesna intimnost sta med seboj povezani. Emocionalna intimnost temelji na emocionalni varnosti in zaupanju ter zmožnosti izražanja občutkov (partnerju). Vzrokov za čustveno negotovost je več: od nizke samopodobe, preživetih stisk (posebej iz otroštva), preteklih zavrnitev in neuspelih oz. razdrtih odnosov.

Pomembno je ustvarjati varnost med partnerjema, ki omogoča izražanje čustev in občutkov. V življenju je vse premnogo možnosti in primerov, ki »doprinesejo« k temu, da je ta bližina okrnjena (manjša in večja nesoglasja, utrujenost, delo, okolica …) in čez čas se lahko zavemo, da sta se čustvena in intimna bližina iz našega življenja močno umaknili. Čas, da kaj ukrenemo, ni šele v »zadnjem stadiju«, ki predstavlja popolno umanjkanje intimnosti, temveč že mnogo prej, ob manjših umikih.

Spolnost

Spolnost je pomemben del partnerskega, zakonskega odnosa. Kvalitetna spolnost nas izpolnjuje, osrečuje in potrjuje kot posameznika in kot par.

Pari, kot tudi posamezniki, so različni med seboj. Izzivi in težave na področju spolnosti so med partnerjema pogosto tabu tema. Kljub temu, da se spolnosti ne sramujejo, se o njej ne pogovarjajo odkrito, odprto, redko zaupajo svoje želje, fantazije in potrebe. Posledično je spolnost manj zadovoljujoča, lahko pa tudi »izzveni«, si je ne želimo več, spolnosti se raje izogibamo in nam predstavlja neke vrste napor, namesto da bi se je veselili. Na tak način sporočamo partnerju da ga ne sprejemamo, si ga ne želimo in odnos postane aseksualen.

Nezvestoba

Nezvestoba je vedno težka preizkušnja za vsakega od partnerjev ter za odnos sam. Afera mnogokrat konča zvezo in nemalokrat je soočenje z afero za prevaranega partnerja veliko presenečenje. Znake, ki so kazali na varanje, ki se je »pridružila« v odnosu spregledamo, jih zanemarjamo ali pa jim odvzemamo težo. Od njih tudi bežimo, se ne soočamo.

Prevaran partner doživlja občutke izdaje, sramu, praznine, zapustitve, jeze, ljubosumja, zmedenosti …

Poiskati pomoč v obdobju soočenja z nezvestobo je ključnega pomena. Ne le zaradi morebitne ohranitve zveze pač pa tudi zaradi podpore posamezniku, da se bo zmožen pomiriti, pobrati in spet ustvariti ravnovesje v sebi.

Čustvena afera, nezvestoba

Ali je čustvena afera oblika nezvestobe? Vsekakor. S čustveno navezanostjo se ustvarja intimnost, ki je mnogokrat bolj globoka in vseobsegajoča od afer, ki temeljijo predvsem na telesnem stiku.

Emocionalno varanje je pojav, ki ga z razvojem pogosteje zaznavamo. Potrebe po potrditvi in navezanosti so pravzaprav čedalje bolj izražene, s tem pa tudi možnosti čustvenih afer. Pomembno vlogo pri tem gotovo igrajo različne možnosti komunikacije, ki slonijo na moderni tehnologiji.

Ste se morda že kdaj soočili s katerim od spodaj naštetih primerov:

Partnerju nekatere informacije o prijatelju/prijateljici raje prikrijete.
Raje se zaupno pogovarjate z drugo osebo, ki vam je blizu, kot pa s partnerjem, tudi o intimnih temah.
Prigovarjate si »saj je le prijatelj«, čeprav vam občutki govorijo drugače.
O težavah v odnosu s partnerjem se lažje pogovarjate s tesnim prijateljem.
Prijatelja/prijateljico primerjate z možem ali ženo.
O prijatelju veliko premišljujete in sanjarite.
Prepričani ste, da vas »zares razume in sprejema« le ta oseba.
Zaradi prijateljstva zanemarjate partnerja in družino.
Iščete razloge za to, da opravičite takšno prijateljstvo.
Fantazirate o spolnem odnosu s to osebo.
S prijateljem si pogosto izmenjujeta drobna darila in pozornosti.
Načrtujete, da sta sama skupaj oz. to dopuščate (da se »samo zgodi«).

Sindrom praznega gnezda

20 let ali več se je dnevno življenje bolj kot ne vrtelo (tudi) okrog otrok: vzgoja, organizacija, družinsko življenje. Nekega dne se to kar na enkrat konča. Kako »prazno gnezdo« vpliva na partnerja oz. zakonca? Mnogi se veselijo dne, ko se bodo lahko spet posvetili sebi in partnerju. Veliko pa se jih ne znajde, ko ta dan res napoči. Kljub »svobodi« a morebiti ravno zaradi nje. Kar naenkrat niso več »potrebovani« na način, ki so ga bili vajeni. Prosti čas predstavlja praznino, ki jo je težko zapolniti in izpolniti. Partnerja lahko čutita, da ne znata funkcionirati, če sta sama.

Potrebno je zastaviti nov način življenja, postaviti cilje in okvire. Izkoristiti možnosti, da spet poudarjeno izpolnjujemo potrebe, ki smo jih morda potisnili na stran.

Edina rešitev je ločitev?

Ločitev oz. razhod je umik od problema, težav, s katerimi se spopadamo v odnosu. Včasih je to tudi edini sprejemljivi način (npr. kadar gre za patološko čustveno, verbalno in fizično zlorabo).

Rešitev stisk, ki nastanejo med partnerjema oz. zakoncema, je mogoče najti le v okviru odnosa. Kje bomo rešitev iskali, je stvar odločitve in ne le možnosti.

Pomembno je, da se odločamo za korake, ki nas bodo kar v največji možni meri podprli – najprej kot posameznika in kasneje tudi kot partnerja oz. zakonca.

Kriza srednjih let – Kriza identitete pri štiridesetih, revija Zdravje

PFS.si — 07.01.2013

7. januar '13

Ko dopolniš 40 let, te kot strela z jasnega zadene spoznanje, da si pravzaprav že na polovici svojega življenjskega maratona. Odvisno seveda od osebne naravnanosti. Do polovice napolnjen kozarec z vodo, se pozitivcu zdi še na pol poln, pesimistu pa na pol prazen. Ugotovili boste, da je za vami že 40 let zanimivega življenja, izkušenj in spoznanj, pred vami pa je lahko še prav toliko polnega in morda bolj umirjenega življenja.

Nekateri po 40. letu upočasnijo hitrost svojega življenja, drugi pa šele pri 50-ih iz tretje prestavijo v peto. Le kaj se dogaja z ljudmi v teh letih? Moški pri 50-ih, ki nikoli ni bil navdušen nad kolesarjenjem, vrti pedala cestnega kolesa bolje kot mladenič pri 20-ih? In kaj roji po glavi ženski, da se je oblekla kot kakšna najstnica? Za nekatere ljudi je tovrstno obnašanje nenavadno, posebno ali celo skrajno, in upravičeno se lahko vprašamo, ali sta se omenjeni moški na kolesu in ženska v kričečih najstniških oblačilih znašla v drugi puberteti oziroma v krizi srednjih let.

Zmanjkuje goriva

Mag. Polona Fister, psihoterapevtka ter osebni in poslovni coach, se pri svojem delu srečuje tudi z ljudmi, ki se spopadajo s težavami krize srednjih let. Tovrstno obnašanje odraslih povezuje z žalovanjem za mladostjo, ki se kaže na različne načine. Pojavijo se lahko težave zaradi doživljanja staranja samega in fizičnih sprememb, ali pa zaradi odraščanja otrok, staranja in smrti staršev, razvoja kariere in odnosov s partnerjem. Ljudje, ki se soočajo s težavami krize srednjih let, naj bi imeli močnejšo željo po občutku ponovne mladosti, iskali naj bi »sebe«, svoje neuresničene cilje in sanje, srečevali naj bi se z občutki krivde za vse neizpolnjene cilje in več časa bi želeli namenjati le sebi. Nemški novinar in publicist Hermann Schreiber v knjigi »Kriza srednjih let« slikovito opisuje občutenja štiridesetletnic in štiridestletnikov obeh spolov. Njihovo vznemirjenost namreč primerja z vznemirjenostjo pilota, ki želi raziskati čim več terena, pa ima v rezervoarju letala vedno manj goriva, medtem ko je pristajalna steza letališča še zelo daleč od njegovega trenutnega položaja.

Ali sem....ali nisem....?

Zadovoljstvo ali pa nezadovoljstvo z življenjem sproži v človeku pri štiridesetih številna vprašanja, na katera si želi odgovoriti. Ali sem si zamišljal takšno življenje kot ga imam sedaj? Ali je prav, da sem tako dolgo ostal na istem delovnem mestu? Ali nisem pred desetimi leti ravnal narobe, ko sem zavrnil ponudbo drugega podjetja?Ali sploh opravljam pravi poklic? Ali sem se poročila s pravim moškim? Kriza srednjih let je sindrom ali pojav, ki nima ozko določene starostne meje. Čeprav jo nekateri omejujejo le na obdobje med 40. in 65. letom starosti, pa mag. Polona Fister pojasnjuje, da je meja krize srednjih let zastavljena zelo široko. Nekateri jo doživijo že pri svojih tridesetih letih, drugi pa šele pri petdesetih. Ali jo doživijo vsi? Strokovnjaki si glede pogostosti pojavljanja krize srednjih let niso enotni. Naša sogovornica ob tem poudarja: »Kriza srednjih let je pravzaprav kriza identitete.«
Drugi strokovnjaki pravijo, da je kriza srednjih let le konstrukt, ki se izkorišča za poimenovanje različnih težav odraslih ljudi, ki pa jih ne bi smeli metati v »isti koš« in pripisovati simptomov temu pojavu. Eden od dokazov za tako razmišljanje je tudi ugotovitev, da tega pojava v vzhodnih kulturah sploh ne poznajo in tako je kriza označena kot le še eden od izumov zahodne kulture oziroma kulturni konstrukt zahodne kulture. Razumeti je potrebno tudi kulturne razlike in doživljanje posameznika v vzhodni in zahodni kulturi, če jih lahko omejimo le na dve kulturi. Zanimivo je tudi, da se je sindrom krize srednjih let pojavil šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Izraz je leta 1965 prvi uporabil kanadski psihoanalitik in psiholog Elliot Jacques.

Najšibkejši člen

Kriza srednjih let je pojav, ki naj bi se kazal predvsem preko psiholoških simptomov, kot so razdražljivost, utrujenost, depresija, izguba spolnega poželenja in nespečnost. Tudi vzroki za to naj bi bili večinoma psihološki. Pokažejo pa se lahko tudi fizični znaki, kot so suha koža, nočno znojenje, pri moških izguba las in manjša poraščenost, togost v mišicah in sklepih, sprememba v telesni teži, slabši vid, zmanjšanje mišične mase, povečanje maščobnega tkiva in podobno. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je sindrom krize srednjih let povezan s hormonskimi spremembami. Spremembe, ki se dogajajo pri ženskah, so že dlje časa znane kot klimakterij. Manj časa pa za hormonske spremembe pri moških uporabljamo izraz andropavza. Proces sprememb v spolnih funkcijah traja pri moških dlje časa in manj izrazito, zato je znake težje prepoznati. Raziskave so pokazale, da moški med štiridesetim in osemdesetim letom izgubi polovico testosterona. S staranjem njegovega telesa se starajo tudi njegove žleze z notranjim izločanjem, ki moške hormone redno izločajo. Testosteron v telesu ima vpliv tudi na izgradnjo beljakovin in posredno na število mišičnih celic. Za izgubo telesnih moči je kriva zmanjšana količina moških spolnih hormonov.

Ženske in moški

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da ženske težje premagujejo spremembe v srednjih letih kot moški. Še posebej, če so matere. Njihova vloga je bila namreč lahko tudi dve desetletji ali celo več izključno omejena le na materinsko in gospodinjsko vlogo. Danes nekatere matere z več otroki ostajajo doma in poklicno kariero zamenjajo za materinsko. Ko otroci odrastejo in postanejo samostojni, ne potrebujejo več njihovih »storitev«. Nekatere ženske ob odhodu odraščajočih in odraslih otrok od doma občutijo praznino. Soočiti se morajo s takoimenovanim sindromom praznega gnezda. Zdi se jim namreč, da so opravile svoje življenjsko poslanstvo. Znajdejo se pred novim izzivom, saj odpirajo novo poglavje svojega življenja brez otrok. Samske osebe se v svojem življenju ne soočajo s partnerskimi težavami in nimajo otrok. Ali se potem tudi ne ubadajo s krizo srednjih let? Mag. Polona Fister odgovarja: »Probleme, ki jih pripisujemo temu sindromu, večinoma res povezujemo z odnosi in obnašanjem v partnerski zvezi, vendar kriza ni vezana na odnos, ampak na osebo, ki preživlja tako krizo. Torej imajo lahko težave tudi samske osebe, tako moški in ženske, pa čeprav niso v nobeni zvezi.«

Priložnost za spremembo

Ko se človek znajde v katerikoli krizi v življenju, privrejo na dan vzorci, ki smo jih pridobili v primarni družini. Načini odzivanja na različne situacije, vzorci, ki smo jih pridobili med odraščanjem, predvsem v primarni družini, pomembno vplivajo tudi na doživljanje katerekoli krize. Mag. Polona Fister postreže s primerom: » Posameznik, ki se problemskim situacijam vedno umika in od njih celo beži, bo tudi v krizi srednjih let zanikal težave, se jim le umikal, ne bo pa pripravljen, da bi se z njimi soočil ali jih celo reševal. » V mislih imamo ves čas dejstvo, da je kriza srednjih let pravzaprav krize identitete. Identitetne krize na tak ali drugačen način pa doživljamo vsi. Tudi zamenjava službe lahko vodi v tako krizo, pa čeprav je na nek način obarvana pozitivno. To velja tudi za pomembne mejnike v življenju, kot je na primer prehod v materinstvo in starševstvo. Zelo pomembno ob tem je vprašanje, na kakšen način se posameznik s krizami sooča. Nekateri za nekaj časa dobesedno »zamrznejo«, kar jim povzroča hude stiske, drugi razmeroma lahkotno razrešujejo težave in kot osebnosti rastejo. Kaj svetuje sogovornica? Ob nastalem problemu zaradi krize srednjih let se je potrebno najprej ustaviti in se soočiti s svojo »identiteto« ter poiskati rešitve, ki jo bodo podpirale. Potem pa stopiti korak naprej v svojem življenju. V času iskanja identitete pa se ljudje odzivajo nase in na okolico zelo različno. Ukvarjanje z ekstremnimi športi, sprememba verskega prepričanja, poroka z več let mlajšim partnerjem, očetovstvo po 50.letu... vse to bi lahko imenovali kot možne reakcije ljudi v času iskanja osebne identitete.

Plus in minus

Vedno obstajata dve plati vsake zgodbe, tudi krize srednjih let. Če težave uspešno rešimo in se tako osebnostno razvijamo, govorimo o pozitivni strani krize, saj če krize ne bi bilo, ne bi bilo tudi potrebe po iskanju rešitve. Negativne strani krize pa so vse stiske, ki nas negativno zaznamujejo in v določenem obdobju obremenjujejo. Kdaj je človek obremenjen z neko stvarjo, pa je zelo subjektivno. Nastajanje gub je za nekatere ženske običajen pojav staranja, drugim pa povzročajo stisko zaradi slabega počutja. Kadar je človek dlje časa v stanju, ki zaznamuje njegovo bivanje tako, da ga omejuje in duši ter mu sam ni več kos, je smiselno, da poišče pomoč strokovnjaka. Katerega strokovnjaka – psihologa, urologa, ginekologa, psihoterapevta, psihiatra? Mag. Polona Fister pravi: »Seveda pomoč strokovnjaka s področja, kjer problem nastaja. Če govorimo o krizi srednjih let kot o krizi identitete, je ta strokovnjak gotovo psiholog, psihoterapevt. Pomembno je, da se strokovnjak problema loti tako specifično glede na konkretne težave posameznika kot celovito, saj vsako osebnost zaznamuje kompleksen sklop vsega kar je in kar ga obdaja.« Iz svoje prakse lahko našteje številne psihološke znake, zaradi katerih so ljudje iskali pomoč. Posebej pa izpostavlja varanje v partnerskem odnosu. Marsikdo želi svojo krizo identitete reševati preko takoimenovanih »izhodov« v odnosih, vendar to ne prinaša rešitev, saj so vzroki krize povsem nekje drugje. Če posameznik noče ali se ni sposoben spopadati z ovirami v svojem življenju, ampak jih raje prezre, potisne »nekam zadaj«, je to dolgoročno idealno izhodišče za pojav globljih psihičnih motenj, kar se lahko pokaže tudi v psihosomatskih motnjah in težavah.

Kriza v krizi
Ekonomska in finančna kriza ter posledična brezposelnost ljudi se zdi na prvi pogled slaba okoliščina za krizo srednjih let. Mag. Polona Fister pojasnjuje, da neposrednega vpliva recesije na krizo srednjih let ni. Pojava sta vsebinsko zelo različna. Ne moremo namreč trditi, da je v obdobju ekonomske krize tudi več primerov krize srednjih let. Pojava sta tudi povsem nepovezana. S stališča posameznika je kriza identitete notranji vzrok, gospodarska recesija pa zunanji vzrok. Seveda pa je potrebno opozoriti, da se posamezne krize lahko kopičijo in smo na koncu pred velikim zapletenim problemom.

(članek je bil objavljen v reviji Zdravje, januar 2013; avtorica besedila Jana Bajželj)

Sezonska razpoloženjska motnja ali depresija?

PFS.si — 04.01.2013

4. januar '13

V mesecih, ki prinašajo manj svetlobe, ljudje pogosteje doživljajo občutke otožnosti, melanholije, obupa in nemoči (lahko pa so brez teh znakov in se motnja kaže tako, da se počutijo »le« brez energije). Ta občutja lahko prerastejo v sezonsko razpoloženjsko motnjo, kar pa pravzaprav ni klasična depresija.

Svetloba ima pomembno vlogo v našem življenju, prav tako pa je pomemben vpliv časa »minevanja« (jeseni odpada listje, narava se pripravlja na »spanje«). Motnja je bolj pogosta pri ženskah (vendar moški niso izključeni). Kaže se kot nemir, razdražljivost, povečana potreba po spanju, večja potreba po hrani, lahko opažamo tudi neželena impulzivna ravnanja.

Za sezonsko razpoloženjsko motnjo je značilno, da je bolj biološko pogojena (za razliko od klasične depresije): poleg ritma v ciklu leta, vplivajo tudi padci oz. nihanja ravni melatonina (skrbi za uravnavanje spanja in razpoloženja) in serotonina (vpliva na razpoloženje).

Sami si lahko pomagamo predvsem tako, da smo veliko na svežem zraku, da gremo npr. na sprehod čez dan, ko je še svetlo, sploh ob sončnih dnevih. Predvsem rekreacija je tista, ki nas bo polnila z energijo. Zelo pomaga tudi, če se obdamo z energijo bližnjih, ljubih oseb, torej da smo čim več v družbi in se ne zapiramo vase.

Poskrbimo, da so prostori svetli pa čeprav uporabljamo »umetno svetlobo«. Kakršnakoli komunikacija, predvsem osebna, je tudi zelo dobrodošla. Pomembno je tudi, da zaužijemo čim več »zdrave« prehrane v smislu sadja in zelenjave, kajti tudi telesu jeseni in zimi pogosto primanjkujejo določene snovi, ki jih je v drugi polovici leta v izobilju in so lažje dosegljive. Na jedilniku naj bo tudi več živil z ogljikovimi hidrati ter manj beljakovin.

Torej skrbimo za svoje duševno in telesno dobro počutje. V dneh, ko smo več v notranjih prostorih, pa poskrbimo, da so naše misli »zaposlene« z nam prijaznimi dejavnostmi, preberemo recimo dobro knjigo. Smeh v kakršnikoli obliki seveda tudi pomaga.

Terapevtsko tovrstno motnjo obravnavamo tudi s svetlobno terapijo, ta je najbolj učinkovita zjutraj. V težjih primerih se stanje dodatno obravnava s psihoterapijo, včasih tudi z antidepresivi.

O potrošništvu in otrocih v Dobri uri, RTV SLO

PFS.si — 04.12.2012

4. december '12

Pogovor o potrošništvu, njegovih učinkih na otroke in starše ter posledično o vzgojnih vprašanjih.

mag. Polona Fister na povabilo RTV Slovenija v oddaji Dobra ura z Jasno 4. decembra 2012: KLIK.

O tremi v časniku Večer z Zoranom Milivojevićem

PFS.si — 19.11.2012

19. november '12

Strah pred javnim nastopanjem pogosto ovira na poti do uspeha, ki pa se jo da premagati.

Številni ljudje pred javnim nastopom doživijo večjo ali manjšo tremo. Vendar nas je trema v zgodovini pogosto reševala, pripravila na boj in predhodno pripravo, da smo svojo nalogo opravili bolje. Glavno vprašanje torej ne bi smelo biti, kako se znebiti treme, temveč kako tremo obvladovati in jo obrniti v pozitivno smer.

Ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je zapisal »Strah porazi veliko več ljudi kot karkoli drugega na svetu.« Podatek, da je zelo malo ljudi, ki nikoli nimajo treme pred javnim nastopom, potolaži vsaj v toliko, da v svojem strahu pred javnim nastopanjem nismo osamljeni. Zakaj je tako in kaj je pravzaprav trema, smo se pogovarjali z Zoranom Milivojevićem, psihoterapevtom in avtorjem knjige Emocije – razumevanje čustev v psihoterapiji in z magistrico psihologije, Polono Fister.

Ljudje občutijo tremo v situacijah, ki jih ocenjujejo za pomembne
“Nastop pred publiko večino posameznikov dojema kot pomemben dogodek, zato je normalno, da takšno situacijo spremlja vznemirjenje. Trema je vrsta strahu pred situacijo v prihodnosti, ki jo občuti posameznik predvsem kadar meni, da se za dogodek ni dovolj pripravil. Največkrat so takšne situacije izpiti, javni nastopi, druge vrste preverjanja znanja in spodobnosti, koncerti, predavanja, gostovanje na radiju ali televiziji, razgovori za službo in podobno. Trema v takniš situacijah je strah, da se bomo osramotili, da se bo občinstvo oz. slušatelji ali gledalci posmehovali ali da bodo ocenili, da nastopajoči ni tako dober kot so pričakovali ali je pričakoval sam, torej da bo “razkrinkan”. Hrati nas trema motivira, da se na dogodek pripravimo, po drugi strani pa nas lahko odvrne od nastopanja oziroma izvedbe akcije ali naloge”, je povedal Zoran Milivojević, strokovnim direktorjem institute Psihopolis v Novem Sadu.

Trema ima vedno negative prizvok, ima pa lahko tudi pozitiven (stimulativen) učinek
Raziskave na študentih so pokazale, da najboljši izpitne ocene dosegajo tisti z zmerno tremo in ne tisti brez treme. Milivojević pojasnjuje, da trema namreč povzroči določeno stopnjo vzemirjenja, ki deluje na nas v smeri aktivacije. Ljudje brez treme pogosto delujejo kot da so brez energije in posameznik pusti prepričljivega vtisa. Adrenalin, ki spremlja tremo pomaga, da se aktiviramo, prebudi možgane, ki delajo hitreje in nas na pomagajo, da se na situacijo bolje pripravimo. Prav zato razlikujemo stimulativno tremo in tremo, ki nas zavira, s čimer se strinja tudi Fisterjeva, ki pravi, da je blažja trema pred nastopi lahko zelo pozitivna, saj smo bolj fokusirani na samo aktivnost ter v “pripravljenosti”.

Nekaj ključnih korakov za obvladovanje treme:
1. Dobra priprava in vaja – vedenje, da nečesa ne obvladamo, je še vedno najbolj pomemben vzrok treme.
2. Spoznajte svoje občinstvo – pozanimajte se, komu boste predstavljali/posredovali svoj nastop. Več, kot veste o poslušalcih, lažje se pripravite na njihova pričakovanja ter morebitna vprašanja.
3. Poskrbite za »dober začetek« - ta vam bo dal potrebne potrditve za samozavestnejši nastop (pripravite nekaj res tehtnega, »udarnega«, zanimivega za uvod).
4. Zavedajte se svojih močnih, pozitivnih »adutov« in jih vključite v nastop kot pomemben del.
5. Stres obvladujte s pravilnim dihanjem, kontrolirajte svoje dihanje.
6. Uporabljajte tehnike sproščanja telesa.

Tremo se lahko naučimo obvladovati
“Glede na to, da se v stanju treme obremenjujemo z vprašanji o tem, ali bomo dobro izvedli načrtovano ter o tem, kakšen bo odziv tistih, katerim je nastop namenjen, imamo vsaj “dve merili”. Svojo lastno presojo, kaj je dobro in kaj slabo, ter presojo publike. Ključno je torej upoštevati: “kaj je zame dobro in odlično” ter “kakšna so pričakovanja poslušalcev”. Obvladovanje treme je zelo uspešno tudi z biofeedback metodo ali metoda povratne zanke (metoda s katero se učimo nadzorovanja lastnih telesnih stanj, ki je pojavijo kot posledica stresnega dogodka)”, svetuje mag. Polona Fister, univ. dipl. psih., coach v podjetju PFS, www.pfs.si. Milivojević dodaja, da tremo občutijo predvsem tisti, ki se na situacijo niso dovolj pripravili in tisti, ki imajo zelo visoka pričakovanja od samih sebe. “Kadar je trema rezultat, da nismo dovolj dobro pripravljeni, je najbojlše zdravilo dobra priprava in trening. Kadar govorimo o predavanju ali predstavljanju določene teme občinstvu, k zmanjšanju treme najbolj pripomore vadba nastopa s pripravljenim gradivom, ki mora teči po v naprej pripravljeni strukturi. Pri tem je zelo pomembno, da se nastopajoči pripravi na najslabšo možno situacijo, ki se mu med predavanjem lahko zgodi. Ljudje se treme osvobodijo, ko si dovolijo delati napake in se sprijaznijo z možnostjo, da je dovoljeno grešiti in narediti napako tudi pred publiko. Težiti je potrebno k temu, da se kriterij samoocenjevanja lastnega naloge ali nastopa ne definira na maksimalnosti, temveč na optimalnosti kot cilju”, dodaja Milivojević.

Kaj imajo skupnega Barbra Streisand, Abraham Lincoln, Nikola Tesla in Oprah Winfrey?
Vsi so v v svojem življenju trpeli zaradi treme in anksioznih motenj. Gre za skupino psihičnih motenj, pri katerih je glavni znak živčna napetost. Tesnoba, trema, živčnost, strah in zaskrbljenost so le nekatere izmed nevšečnosti, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja, kažejo pa se s podobnimi znaki.

Bojimo se biti javno to, kar smo privatno
Zloglasne treme ljudje nismo razvili iz ustvarjalnega nemira samo zaradi nerazumevanja delovanja našega telesa. Prisotnih je še mnogo različnih psiholoških faktorjev. Na delovnem mestu pogosto ne vemo ali se bojimo neuspeha ali uspeha, strah nas je stopiti pred sodelavce in se pred njimi izraziti takšne, kot smo, bojimo se njihove ocene, ki bi utegnila biti slabša, kot si jo želimo, bojimo se nesprejetosti in kritike. Bojimo se javno pokazati, da smo zmotljivi, da ne ovladamo vedno in v vsakem trenutku svojih nalog in dolžnosti. V razkorak postavimo tremo kot opravičilo, da tako ohranimo svojo samopodobo. Kaj menite, drži?

Zanimivost
Raziskave kažejo, da se kar 80% ljudi (med njimi je več kot 40% poslovnežev in managerjev) boji javnega nastopanja in ima tremo pred sodelavci ter nadrejenimi. Vsak tretji med nami pa naj bi imel stah pred javnim razkritjem privatnega.

Najboljši govorci so tisti, ki nagovarjajo poslušalce, uspejo ostati neprisiljeni, to kar so in se ne “tlačijo” v vloge, ki jih ne obvladajo oz. se v njih ne počutijo naravno. Dobri govorci znajo motivirati vsakega posameznika in celotno skupino. Najslabši govorci so tisti, ki se naučijo besedilo na pamet in ga zrecitirajo bolj zase, kot za občinstvo.

Ne “blefirajte”, povejte, da odgovora ne poznate
Kadar vam občinstvo postavi vprašanje na katerega ne poznate odgovora, nanj odgovorite tako kot znate, svetuje Polona Fister. “Če ne poznate odgovora, direktno in preprosto povejte, da vam odgovor na vprašanje ni poznan. Ne “blefirajte”. Če je vprašanje provokativno oz. žaljivo, se lahko o tem tudi opredelite, podate svoje mnenje in se ne obremenjujte s samo vsebino, ki v provokaciji navadno niti ni pomembna”.

(besedilo članka objavljenega v časniku Večer, 19. 11. 2012)

Lifelogging

PFS.si — 20.09.2012

20. september '12

Digitalno shranjevanje informacij vsega doživetega je fenomen, ki so ga med drugim poimenovali tudi lifelogging.
Lifelogging, e-memory, sousveillance ali lifeblogging imenujemo »gibanje«, ki s sodobnimi aparaturami in ob pomoči računalniške tehnologije zbira podatke o nas, ki so med drugim namenjeni tudi temu, da jih delimo z drugimi, objavljamo.

V reviji Gloss mag. Polona Fister odgovarja na vprašanja o pojavu in učinkih omenjenega fenomena.

Članek si lahko preberete na naslednji povezavi: KLIK .

(objavljeno v reviji Gloss, september 2013)

Prava vzgoja - kako? PFS program za starše

PFS.si — 17.05.2012

17. maj '12

Dobra vzgoja omogoča otroku zdrav razvoj in napredek. Starši so pomemben del vzgoje otrok in s tem soustvarjajo otrokov »model sveta«. Zato je ključno (čeprav pri vzgoji največkrat prezrto), da se starši v svoji vlogi počutijo dobro, kompetentno.

Na tak način dosežemo, da vzgoja ne ostane le v teoriji pač pa se prenese tudi v prakso. Otroci so namreč še kako dobri »senzorji« občutkov in razpoloženj. V primeru, da se njihovo zaznavanje ne sklada z opazovanim vedenjem, bo prišlo do vzgojnega šuma in s tem do negativnih rezultatov.

Vzgoja naj:

Podpira razvoj virov, ki jih otrok nosi v sebi.
Ustvarja varno okolje, kjer se otrok lahko razvija.
Ustvarja varno okolje za starše, ki otroka vzgajajo in se pri tem počutijo dobro in izpolnjeno.
Omogoča izražanje brez strahu in sramu, tako za otroke kot starše.
Oblikuje prostor za učenje iz napak brez občutkov krivde.

PFS program za starše

V dolgoletni praksi dela z družinami in starši smo ugotovili, da skupinski programi za starše oz. podporne skupine sicer nudijo širok prostor spoznavanja koristnih vsebin in oporo pri vzgoji ter medsebojno podporo. Umanjka pa specifična obravnava konkretne situacije staršev oz. družine z analizo vzrokov in oblikovanja ključnih rešitev, ki so oblikovane »po meri« in zato bolj učinkovite.

Zato smo oblikovali fleksibilen program za starše, ki na ključnih področjih vzgoje s psihologom obravnava specifične izzive, s katerimi se srečuje posamezna družina.

Tako se izognemo pogostemu razočaranju staršev, ki kljub veliko »teorije«, spoznanj in vpogledov, v praksi ne uspejo z ustreznimi rešitvami.

Program vsebin v celoti prilagodimo potrebam družine in staršev in omogočimo, da se posvetimo vsebinam, ki so za družino najbolj pomembne.

Glavni poudarki programa, ki so lahko v celoti ali le delno gradniki končnega programi so področja, ki se jih pri vzgoji tudi sicer težko izognemo:

Razlike med razvajanjem in ljubeznijo
Pohvala in kritika
Reševanje konfliktov
Sklepanje dogovorov
Postavljanje mej
Podpora otroku pri sprejemanju odločitev
Izražanje čustev, zaupanje
Komunikacija
Delovne in učne navade, šolski izzivi
Spolnost
Preživljanje prostega časa

Potek programa

Izvajanje programa poteka v kombinaciji tedenskih srečanj po eno uro z obema staršema (oz., če ni mogoče, z enim staršem) in psihologom svetovalcem ter aktivnosti v družini.
Obsega najmanj 5 in največ 12 srečanj. Program sestavimo individualno, zastavimo cilje, ki jih na koncu programa tudi ovrednotimo.

Lokacije: Ljubljana, Domžale, Maribor.

V strahu za preživetje zaposleni bolj potrpijo, v časniku Dnevnik

PFS.si — 04.04.2012

4. april '12

Izjava o nasilju na delovnem mestu, njegovih učinkih, možnostih soočanja in reševanja.

mag. Polona Fister v časniku Dnevnik, 4. 4. 2012: KLIK.

(Ne)zvestoba do groba?

PFS.si — 06.03.2012

6. marec '12

Kako pogost je termin "zvestoba" oziroma "nezvestoba" pri svetovalnem, terapevtskem delu? Kje se največkrat pojavlja in zakaj menite da je temu tako?

Termina zvestoba in nezvestoba se najpogosteje pojavljata na področju partnerskega svetovanja, omenjata pa se tudi sicer, pri obravnavi raznovrstnih odnosov, torej na odnosnem področju, ki ni nujno partnerski. Zvestoba je pojem oz. lahko rečemo tudi vrednota, ki naj bi bila po dojemanju in občutenju večine pomemben del temeljev odnosa. Kaže se seveda v različnih oblikah, kar ni odvisno le od specifike oz. vrste odnosa, v katerega smo vključeni. Veliko težo nosi tudi zato, ker v širšem dojemanju ne pomeni le pripadnosti pač pa tudi sprejetost.

Kako reševati probleme nezvestobe v partnerskih odnosih? V kolikih primerih pari ostanejo skupaj?

Težko bi izpostavila specifičen »načrt« oz. »recept« reševanja problema nezvestobe v partnerskih odnosih. Res pa je, da gre predvsem za ponovno vzpostavljanje in gradnjo zaupanja med partnerjema. Pri tem je pomembna komunikacija, razumevanje različnih modelov sveta – tako lastnega, kot partnerjevega in s tem lažje razumevanje vzrokov in posledic. Nujno je doseganje stanja pomiritve s preteklostjo, s tem mislim na bolečino, prizadetost, ki v zdravem in srečnem odnosu le-tega le kali in ruši.
Prav tako je težko oceniti, koliko parov ostane skupaj na dolgi rok, saj čas, ko sta partnerja v svetovalnem procesu, seveda ni pravo merilo. Z zagotovostjo, ki izhaja iz izkušenj, pa lahko trdim, da so pari, ki zaznajo problem nezvestobe in so ga pripravljeni (skupaj!) reševati tudi s pomočjo svetovanja, že s tem izkazali veliko pripravljenost ter zrelost in velikem številu primerov uspeh ne izostane. Pravzaprav je to možnost za osebnostno rast ter skupno rast para, saj so težave in vzroki, ki so pripeljali do nezvestobe, dobili možnost razrešitve, in v tej perspektivi vsebuje stiska tudi marsikaj pozitivnega, priložnost, da je odnos boljši.

Ali je pri mladih (do 30 let) varanje v porastu ali ne? Zakaj menite da je temu tako?

Problemi in stiske, ki se pojavljajo v partnerskem odnosu, večinoma niso pogojeni s časom, generacijami. Res pa je, da je zaradi trenutnega stanja v družbi, ki povzroča, predvsem med mladimi, veliko negotovosti in s tem tudi občutkov nemoči, pri mladih parih zaznati potrebo po iskanju in ustvarjanju (čustveno) varnega okolja in zato je zvestoba še toliko bolj cenjena in tudi prakticirana.

Menite, da smo ljudje "narejeni", da bi bili zvesti ali nam to doprinese vzgoja, socializacija?

Pogledi na to vprašanje so deljeni. En del stroke zavzema stališče, da monogamnost ni naravno stanje, drug del ima nasprotno mnenje. Vendar odgovor na to vprašanje danes, v današnji kulturi in s tako dolgo zgodovino raznovrstih vplivov na človeka, posameznika, niti ni tako pomemben. Namreč ne glede na vzrok, je zaradi prej omenjenih vplivov, omenjena naravnanost vsajena globoko v naše bistvo in ima zato na vsakega posameznika nesporen vpliv in pomembno »barva« posameznikovo doživljanje in njegove odnose.

(mag. Polona Fister v študentskem časopisu Kažin, marec 2012)

O stresu na RTV Slovenija

PFS.si — 26.01.2012

26. januar '12

Pogovor o stresu, njegovih učinkih na naš vsakdan, delo, odnose, ter možnih rešitvah.

mag. Polona Fister na povabilo RTV Slovenija pri Poročilih ob petih 26. januarja 2012: KLIK.

Loterijska mrzlica v Sloveniji - v tedniku 7 dni

PFS.si — 18.01.2012

18. januar '12

Loterijske igre z velikimi dobitki ves čas privlačijo ljudi. Obljubljajo namreč boljše življenje brez velikih vložkov in naporov. Uspeh in bogastvo doseženo po liniji najmanjšega napora torej.

Loterijske igre so pravzaprav zaznane in tudi obravnavane kot milejša oblika hazardiranja. Če je dobitek večji pa to dejstvo na nek družbeno sprejet način opravičuje tudi sodelovanje posameznikov, ki jih sicer hazardiranje ne privlači. Zato se loterijska mrzlica, ki zajame tako širok spekter ljudi tudi lahko ustvari. Nezanemarljivo vlogo pri tem odigrajo seveda tudi mediji, ki tovrstno obnašanje spodbujajo s svojimi informacijami, komentarji in napovedmi ter tudi direktnim manipulativnim nagovarjanjem: »Ali boste tokrat vi srečni izbranec?«

Čeprav se zdi, da je odgovor na »zakaj« na dlani (le kdo bi se branil visokega dobitka) pa ugotavljamo, da so določene skupine ljudi še bolj podvržene k sodelovanju v tovrstnih igrah.

Prepuščanje našega življenja usodi in sreči je pravzaprav pasivno dejanje. Prepustimo se usodi in s tem tudi občutkom nemoči, če nam zadetek ne uspe, in krivimo lastno (ne)srečo, ne da bi življenje aktivno vzeli v svoje roke in si s svojimi dejanji omogočili življenje, kot si ga želimo.

Pravzaprav nas upanje o zadetku spremeni v sanjače: če zadanem, bom … Izkaže pa se, da bi lahko bil dobršen del seznama, ki ga sanjamo, na nek način izvedljiv že brez zadetka, še posebej v delih, ki se nanašajo na odnose – zakaj torej tega ne storimo tudi brez dobitka?

Pomemben del mrzlice je tudi obdobje po soočenju z realnostjo, ki ne prinese dobitka: sreča nam torej ni bila naklonjena in to lahko dojemamo kot znak, da tako ali tako ne moremo storiti nič za boljše življenje, pozitivno spremembo - na nek način se nam potrdi upravičenost naše pasivnosti. Nekateri posamezniki, ki veliko »stavijo« na loterijsko srečo, pa doživljajo po neizpolnitvi pravo žalovanje.

(objavljeno mnenje mag. Polone Fister v tedniku 7 dni, 18. januarja 2012)

Kako prepoznati čustveno zlorabo - predavanje Filozofska fakulteta

PFS.si — 05.01.2012

5. januar '12

Napovedujemo predavanje o čustveni zlorabi (kako jo prepoznamo, kakšne so posledice, kako (si) lahko pomagamo, ukrepamo, kam po pomoč ...):

v četrtek, 11.oktobra 2012 od 17.do 19. ure na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškrčeva cesta 2, v predavalnici št. 34 (vstop prost).

Predava mag. Polona Fister, psihologinja.

Predavanje bo potekalo v okviru letošnjega projekta projekta DŠPS "Kako si? - V objemu čustev". V enem tednu, od 4.-11. oktobra 2012, bo širši javnosti predstavljen izbor vsebin o povezanosti med čustvi in duševnim zdravjem.

Več o projektu in programu: http://kakosi.si

Praznično voščilo

PFS.si — 20.12.2011

20. december '11

Sledi, ki jih rišejo naše misli, so pogosto globlje od tistih, ki jih puščajo naša dejanja.

Naj jih spremlja toplina in zaupanje.

Želimo vam prijazne praznike ter leto 2012 polno energije in zadovoljstva.

Nevrolingvistično programiranje (NLP)

PFS.si — 16.11.2011

16. november '11

NLP ponuja rešitve na različnih področjih življenja, ki temeljijo na uspešnih vzorcih vedenja.

Pristop je bil razvit z modeliranjem odličnih psihoterapevtov zato je neke vrste sinteza različnih pristopov.
Je model komuniciranja in vključuje uporabo jezikovnih rešitev v procesu svetovanja.

Z dinamičnim pristopom poudarja povezavo med zavednim in nezavednim.

Pomaga nam torej ozavestiti določene procese, ki se nahajajo v naši duševnosti, s tem pa tudi prepoznati ustrezne rešitve.

NLP pristop je izjemno pozitivno naravnan in predvideva zmožnost človeka za rast, učenje, razvoj in doseganje ciljev.

Pomembno: Vsi viri, ki jih posameznik potrebuje, so v njem samem.

Različne pravice "enakopravnih" državljanov

PFS.si — 07.09.2011

7. september '11

Strokovno mnenje mag. Polone Fister v reviji Naša žena, članek Apokalipsa naše družbe - Različne pravice "enakopravnih" državljanov:

Kako vi spremljate velike osebne stiske ljudi, ki ostanejo ne samo brez dela, ampak ugotovijo, da jim niso plačevali prispevkov?
V naši družbi je redna zaposlitev (po možnosti za nedoločen čas) temelj finančne varnosti večine ljudi. Miselnost izhaja še iz časa socializma, ko so bila zagotovljena delovna mesta, sicer s povprečno plačo, a za »vse življenje«. Zaposleni navadno niso prehajali med podjetji, izgube služb skorajda ni bilo.

Zadnja generacija, ki se je zaposlila še v času socializma pa tudi generacija njihovih otrok, ki je seveda prevzela vzorce staršev, izgubo službe doživlja kot izgubo osnovne preživetvene varnosti. Zato izgubo službe spremlja občutek globoke ogroženosti.

V primerih, ko je ravnanje delodajalcev še v neskladju z nekimi splošno sprejetimi normami pa se omenjenim občutkom pridruži še stanje zlorabljenega zaupanja v sistem, družbo.

Opisano stanje ljudi povzroča v prvi vrsti jezo in obup ter prestrašenost, v naslednjih fazah pa otopelost in depresijo. Občutki ujetosti in brezizhodnosti se naselijo v vse pore življenja, ne le v zaposlitveni del.

Pojavlja se tudi neke vrsta izgorelosti - pa ne tista, ki jo opažamo pri zaposlenih, ampak vezana na nenehno izčrpavanje (sprva psihično, posledično tudi fizično) zaradi (ne)reševanja problema (ne)zaposlitve, iskanja dohodka za preživetje. Zato veliko ljudi išče psihološko pomoč zaradi nespečnosti, pojavljanje tesnobe, anksioznosti oz. nemira, depresije, občutki fizičnega nelagodja in nespecifične bolečine.

Poleg izgube osnovnih temeljev varnosti pa izjemno trpi tudi samopodoba ljudi, ki se počutijo (krivi ali ne) nesposobni in nezmožni za preživljanje. Zaradi tega doživljajo občutke manjvrednosti in sramu.

Psihično stanje ljudi, ki so doživeli oz. doživljajo stisko izgube dela ter izgubo zaupanja v delodajalce in s tem v sistem ter družbo, se odraža tudi pri ljudeh v njihovi bližnji okolici (družine). Tudi okolica (partnerji in otroci) nosi in doživlja njihovo breme in s tem stisko ter psihične težave, ki jim sledijo. Zato je vpliv izgub dela in s tem osnovne varnosti veliko večji, kot ga država prikazuje v številkah (nezaposlenih) saj je vključenih »prizadetih« še veliko več, vse to pa se seveda odraža v stanju družbe.

Kakšno je psihično stanje malih podjetnikov, ki morajo državi plačevati, sami pa ne dobijo poravnanih računov?
Posameznik, ki ugotovi, da pravila igre ne veljajo za vse, pač pa se spreminjajo glede na »igralce«, začne iskati možnosti, ki bi to igro obrnile njemu v prid. To je seveda delovanje na kratki rok in ne omogoča razvoja. Obenem pa krši še njegov model sveta, ki seveda takšnega delovanja »izven pravil« ne podpira in ga zato na nek način ovira: posameznik se nezavedno odvrača od takega delovanja, tudi če uspe, ne čuti zadoščenja.

Podjetniki, ki jih sistem ne podpira pač pa izkorišča, niso motivirani za razvoj pač za preživetje na kratek rok (prihodnost dojemajo kot neugodno negotovost). Zato se tudi oni izčrpavajo, saj večino energije posvečajo temu, kako bi svoje aktivnosti uspešno peljali kljub sistemsko postavljenim omejujočim okvirom, namesto da bi vse svoje vire izkoriščali za podjetniški razvoj, ideje, iskanje možnosti širitve delovanja ter širjenja tako ponudbe kot spodbujanja povpraševanja.

Pri tovrstnem načinu delovanja se pojavlja v prvi vrsti veliko nezaupanje v državo, ki navzven obljublja podporo podjetništvu, v resnici pa ga izjemno omejuje. S tem je spet ogrožena varnost in gotovost ter osnovno zaupanje v sistem.

Podjetniki doživljajo nemoč in brezizhodnost saj nimajo vpliva na rezultate svojega dela. S tem kmalu izgubijo motivacijo za razvoj svojega podjetja a s tem doživljajo tudi občutek neuspeha, saj niso bili »sposobni« izpeljati lastne podjetniške zamisli. Tak posameznik doživlja močno psihično stisko, ki se kaže v anksioznosti, neustreznosti odzivanja na okolico, neobvladovanju stresa, ljudje pogosteje obolevajo za psihosomatskimi boleznimi (glavoboli, želodčne in prebavne motnje, bolezni ožilja, tudi alergije …). Tudi v tem primeru deli negativna občutja s podjetnikom vsa družina (pogosto pride tudi do razpada družine, ločitev, pomoč psihologa večkrat poiščejo ženske) – pa naj bodo to občutki nemoči in kasneje otopelosti ter tudi tesnobe ali pa dejanske ogroženosti zaradi finančne ogroženosti ter tudi nezaupanja v sistem, ki jih je »izdal«.

Pojavi se učinek podirajočih se domin in na koncu »spoznanje« da se pošteno delati ne splača. Tako stanje pa je osnova za razkroj družbe.

(objavljeno v reviji Naša žena, september 2011)

Skupinska psihoterapija PFS

PFS.si — 26.08.2011

26. avgust '11

Skupinska psihoterapija je učinkovita oblika psihološke pomoči in je primerna za zelo širok krog ljudi. V terapevtskih skupinah omogočamo podporo, vzpostavljanje odprtih, zaupnih odnosov ter s tem razreševanje notranjih in zunanjih konfliktov na vseh ravneh. Pomembna je osebnostna rast posameznika v odnosu z drugimi člani skupine. Pozitivne izkušnje in vzorce tako lažje prenašamo v svoja siceršnja okolja (dom, družina, delo, prijatelji …).

Skupinsko obliko psihološke pomoči priporočamo ob doživljanju raznih stisk: v medosebnih odnosih, ob občutkih nesprejetosti, razočaranj, osamljenosti, družinskih težav, stresnih dogodkih, soočanju s strahovi, fobijami, anksioznostjo.

Skupinska psihoterapija je uspešna pomoč tudi v primerih nasilja v domačem in delovnem okolju.

Skupina 5 do 9 članov se srečuje enkrat tedensko za uro in pol v obdobju daljšega časa. V skupini velja svobodno in odkrito komuniciranje. Naloga vodje skupine, terapevta je spodbujanje medosebne komunikacije ter ustvarjanja varnega okolja za možnost osebnega zaupanja in razkrivanja stisk. S pomočjo članov skupine je omogočen uvid v različne perspektive in s tem nove možnosti in rešitve. Pomembna funkcija skupine pa je tudi podpora in sprejemanje vseh članov.

Psihoterapevtske skupine:

za pomoč razhajajočim, ločenim
za pomoč žrtvam nasilja na delovnem mestu
za pomoč žrtvam nasilja v družini
za starše
za premagovanje strahu pred javnim nastopanjem in socialne fobije
za premagovanje anksioznosti, depresije
za pomoč ob izgubi bližnjega in žalovanju

Skupine vodi Polona Fister, magistrica psiholoških znanosti, psihoterapevtka, osebni in poslovni coach.
Prijava po e-pošti na naslov: info@pfs.si ali pa izpolnite kontaktni obrazec.

Psihološko svetovanje v primeru neplodnosti

PFS.si — 04.08.2011

4. avgust '11

Neplodnost je problematika, o kateri nekoliko več govorimo šele v zadnjih letih. Na področju medicine je zdravljenje doživelo velik razvoj, zdravniki lahko dandanes nudijo pomoč tako neplodnim ženskam, malo manj neplodnim moškim in mnogim izmed njih uspe pri zanositvi in donositvi otroka.

Vendar je pot do »cilja« lahko zelo dolga ter psihično naporna. Pravzaprav je to kar pravilo in na žalost ne izjema. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da marsikateremu ne »uspe«.

Podpora pri vseh težavah, ki par spremljajo na poti soočanja z neplodnostjo ter iskanja rešitev, je nujno potrebna. Sicer se zelo pogosto zgodi, da je stiska tako huda, da povzroči popolno otopelost, obup, razdor med partnerjema in tudi ko je težko pričakovan otrok »tu«, psihično sesuta starša ne moreta primerno čustvovati in se spopadati z vsem, kar prinese vsakdanjih. Pogosto se pojavi depresija, tudi neke vrste izgorelost.

Začne se že pred zdravljenjem. Ko par po nekajmesečnih »poskusih« zanositve mrzlično čaka mesečne rezultate domačih testov zanositve. Prave črtice ni in ni. Spolni odnosi pa postajajo obsesija zanositve: kdaj, kako, kolikokrat, da bi le uspelo.

Nadaljuje se z zdravljenjem na kliniki za neplodnost. Neprijetne preiskave zanj, ki pa niso obširne. Toliko več preiskav, velikokrat bolečih in psihično napornih zanjo. Zdravila, hormonska terapija za ženske, ki povzroči »vzpone« in »padce« v čustvovanju ter splošnemu počutju.

Tema pogovora in razmišljanja se pri neplodnem paru zoža na zanositev in tako želenega otroka. Ter na žalost ob prvem, drugem, tretjem … neuspehu.

Kljub razvijajoči se medicinski pomoči pa je del psihološke pomoči v procesu zdravljenja izrazito zanemarjen. Možen je sicer obisk pri kliničnem psihologu a ta možnost parom ni ponujena avtomatično, pomoč si morajo poiskati sami. Tudi če želijo še strokovno psihološko pomoč, je na kliniki le ta omejena na skopo enkratno, morda nekajkratno svetovanje.

Psihološka podpora, svetovanje v primeru neplodnosti, pa je nujno skozi ves čas: začne se še pred začetkom klinične obravnave in priporočljivo traja ves čas zdravljenja, lahko pa tudi še po zaključku, glede na potrebe.

PFS psihološko svetovanje v primeru težav s plodnostjo uspešno pomaga parom pri premagovanju življenjskih stisk na poti do družine.

soočanje z občutki sramu in zadrege ter občutki lastne nezmožnosti
kognitivno vedenjski pristop za soočanje z disfunkcionalnimi sporočili glede neplodnosti (lastnih ter okolice)
obvladovanje tesnobe med IVF postopki
partnersko svetovanje kot podpora medosebni komunikaciji v stiski
obravnavanje spolnosti, ki postane izključno namenska in nič več ljubeče dejanje
podpora pri žalovanju (izgube)
različni pristopi za ohranjanje psihične in s tem posledično fizične moči pred, med in po postopku
sprejemanje nosečnosti, poroda in morebitne rizičnosti
sprejemanje nove vloge (mama/oče) ob nastanku družine

S pristopi, ki so specifični glede na potrebe posameznikov in para omogoča vzdrževanje dobre psihične kondicije, ki je nujen element za uspešno zdravljenje.

Pridobili smo licenco svetovalca Profiles International

PFS.si — 01.07.2011

1. julij '11

V PFS smo pridobili licenco svetovalca ProfileXT - Profiles International.

Profile XT je ocenjevalno orodje, ki meri celotno posameznikovo osebnost - njegovo produktivnost, stil razmišljanja, vzorce obnašanja, nivo energije in poklicna sidra. Dostopen je preko spleta in je izredno preprost za uporabo.

Profile XT je orodje Profiles International, ki spada med vodilne korporacije, ki nudijo visoko učinkovita in kakovostna orodja s področja upravljanja s človeškimi viri. Orodja so rezultat dolgoletnega razvoja in dela priznanih psihologov in strokovnjakov s področja HRM.

Zastopan je v 118 državah in ima skoraj 50,000 uporabnikov ter več kot 750 podružnic samo v ZDA. Je najhitreje rastoče podjetje na tem področju.

Profile XT se uporablja pri zaposlovanju, napredovanju in usposabljanju zaposlenih, planiranju premestitev, coachingu in pri planiranju njihovega strokovnega razvoja.

Zdravila ne pomagajo, če se prepirate in vas obdajata tesnoba ter nezadovoljstvo

PFS.si — 30.06.2011

30. junij '11

V službi sami pritiski, doma nezadovoljni obrazi, ponoči ne spite in temu ni videti konca … Ste se že znašli kdaj v podobni situaciji? Se lahko v njej prepoznate kar zdaj, v tem trenutku? Svoje probleme rešujete tako, da le bolj ali manj neuspešno gasite požare in tekate kot slalomist od ene do druge težave. Pri tem že tako plitvo dihate in zdi se vam, da vam bo zdaj, zdaj zmanjkalo kisika – moči pa so vam pošle že zdavnaj …

In tako se znajdete v začaranem krogu tudi pri odpravljanju težav in bolečin, na katere vas opozarja lastno telo, ki se odziva na vaše stiske: glavoboli, težave s prebavo, nespečnost, utrujeno telo, zategnjene mišice … za vsako od njih se najde tudi tabletka, ki pa kot da ne pomaga – ker tudi ne more, saj ne rešujete težave pri njihovem izvoru pač pa le blažite njihove posledice.

Kaj je stres in kakšni so njegovi učinki?

Stresu se v današnjem svetu ne moremo izogniti – to je stavek, ki je žal že kar pregovoren.

Kaj stres pravzaprav dejansko je? Še najbolje ga opišemo kot neskladje med želenim in realnim, dejanskim stanjem.

Obstajajo tri osnovne stopnje stresa. Prvo, začetno stopnjo imenujemo alarm in ima naslednje simptome: vznemirjenost, tesnoba, jeza, pobitost, strah. Naš organizem se odzove na stres avtomatično in v njem se sproži niz dogajanj.

Naslednja stopnja se sproži, kadar organizem po prvi fazi nima časa, da bi si opomogel. V tej fazi pride do zatajevanja čustev, čustvene osamitve, zmanjšanja interesov.

Tretja stopnja nastopi, kadar se je organizem prisiljen nenehno boriti. Spremljajo jo: izguba samozavesti, nespečnost, nenavadno vedenje, napetost in telesne spremembe, kot so povišan krvni tlak, rana na želodcu, depresija, trzanje mišic …

Aktivno soočanje s problemi lastnega življenja

Prava rešitev je aktivno prevzemanje kontrole nad lastnim življenjem, pri katerem vam je v veliko pomoč osebno (psihološko) svetovanje.

Aktivno soočanje s problemi pomeni:

prepoznavanje težave
aktivno iskanje rešitev
odločanje za primerne rešitve
prepoznavanje področij, kjer potrebujemo pomoč
sprejemanje pomoči
regeneracija (fizična in psihična)
uporaba izkušenj, ki smo jih pridobili ob reševanju, v naših naslednjih aktivnostih na vseh področjih našega življenja.

Partnerski odnos in družina naj bodo moje zavetje in ne bojišče

Se lahko »naslonite« na partnerja in on na vas? Se člani vaše družine med seboj podpirajo? Je vaš dom mirno zatočišče pred vsakdanjimi stresi? Idealno bi bilo, če bi bil odgovor na vsa tri vprašanja »da«. Vendar ugotavljamo, da je (pre)mnogokrat ravno obratno.

Harmonični odnosi v partnerskem in družinskem življenju so ključnega pomena za naše normalno delovanje tudi izven domačega okolja ter ena od osnov našega psihičnega in fizičnega zdravja. Dobri odnosi ter povezanost pa ne prideta kar sama od sebe. Čeprav jih včasih napačno dojemamo kot nekaj samoumevnega, se je za trdne odnose z najbližjimi potrebno najbolj truditi. Med najpomembnejšimi so seveda komunikacija, spoštovanje in strpnost.

Zakaj psihološko svetovanje?

Naše težave vplivajo tako na nas osebno kot na okolico, ljudi ki so nam blizu. Občutki brezizhodnosti in obupa postanejo, v primeru nereševanja stiske, stalnica in se čedalje bolj krepijo. Če vztrajamo v takem stanju, je to dolgoročno za nas in našo okolico zelo škodljivo.

Velikokrat si je težko priznati, da potrebujemo strokovno pomoč in zato obisk psihologa odlagamo. Vendar je prav ta odločitev že začetek iskanja rešitve in zato korak naprej pri doseganju umirjenosti, zadovoljstva in harmonije.

Eden od pogosto prisotnih strahov pri odločanju za svetovanje, še posebej za osebno svetovanje, je pomislek o tem, kako bomo zmožni zaupati svoje osebne, intimne misli, dogodke, odločitve … strokovnjaku, psihologu.

Pravzaprav se velikokrat izkaže, da je določene (predvsem boleče) stvari lažje zaupati »nevtralni osebi«, osebi, ki ni neposredno povezana z našim vsakdanjim življenjem in ostalimi pomembnimi ljudmi naše okolice. Vse, kar zaupate psihologu pri svetovanju je zaupne narave in kot tako varno pred »vpogledom« drugih oseb.

Kaj pričakovati, ko se odločite za svetovanje:

varno okolje, kjer lahko s pomočjo psihologa najdete rešitve za svoje težave
olajšanje ob osebnih stiskah
prilagojen pristop glede na vaše potrebe
občutek, da imate svoje življenje spet v svojih rokah
pozitivne odzive vaše okolice
osebnostno rast
strokovnost in profesionalnost psihologa

Kdaj je potrebna pomoč in kaj je psihološko svetovanje?

Pomoč potrebujemo, ko se začnejo neželeni vzorci našega vedenja ponavljati, ko težavam ne vidimo konca in ko sami ne najdemo rešitev, ki bi probleme popolnoma odstranile.

Psihološko svetovanje nudi podporo in usmerjanje pri izbiranju možnih poti, osvetljevanju različnih vidikov ter odločanju. Je proces, ki vodi strokovnjak psiholog, z namenom, da bi izboljšal klientovo psihično stanje, doživljanje, samopodobo, vedenje in mu pomagal k pozitivnemu osebnostnemu razvoju ter izboljšanju kvalitete življenja. Proces je namenjen tudi osvajanju veščin ter ozaveščanju lastnih virov, ki mu bodo v prihodnosti olajšale spoprijemanje s težavnimi življenjskimi situacijami.

Ali so rešitve učinkovite?

Rešitve, do katerih pridemo s pomočjo psihološkega svetovanja so dolgoročne saj pomagajo reševati izvorne probleme. S tem odstranimo tako neposredne kot tudi posredne posledice (npr. nespečnost zaradi težav v službi ter težave v službi). V procesu svetovanja tudi osebnostno rastemo, kar ima pozitiven učinek ne le na specifične probleme tistega trenutka pač pa bogati naše življenje v celoti tudi nadaljnje.

(objavljeno v reviji Zdrave novice, julij 2011)

Novi prostori v Domžalah

PFS.si — 03.05.2011

3. maj '11

Z majem 2011 odpiramo nove prostore PFS v centru Domžal (naselje Krizant).

Prijeten prostor omogoča tako izvajanje prakse osebnega svetovanja, psihoterapije, kot tudi izvajanja skupinskih aktivnosti: delavnice, seminarji, skupine za samopomoč, terapevtske skupine in vodenje in izvajanje hr.matrix Assessment Centra.

Nova lokacija omogoča parkiranje pred stavbo prakse in je že tretja - poleg prostorov v Ljubljani in Mariboru.

Krize in rešitve v partnerskem oz. zakonskem življenju

PFS.si — 20.04.2011

20. april '11

Kateri so najpogostejši strahovi v partnerstvu?

Najpogostejši strahovi v partnerskem odnosu so strahovi pred izgubo, ločitvijo, na drugi strani je pogost tudi strah pred pretirano navezanostjo. V obdobju starševstva se spopadamo s problematiko vzgoje, prevzemanja vlog mame in očeta, tudi to obdobje je za partnerja velika preizkušnja, mnogo se jih v tem obdobju oddalji, tudi odtuji. Pojavi se tudi občutek naveličanosti, strahu pred odgovornostjo. Pomembna je tudi problematika nezvestobe, v različnih oblikah in je zelo pogosta.

Kako se spopasti z njimi?

Izjemno pomembno vlogo – predvsem v kriznih obdobjih partnerskega življenja – igra zaupanje, ki pa ni samoumevni in je zanj treba nenehno skrbeti in ga graditi. Dober način spopadanja s strahovi in morebitnimi že nastalimi težavami temelji na komunikaciji med partnerjema, ki teži k reševanju konkretnih težav, iskanju različnih kompromisov. Par, ki zapade v (samo)obtoževanje, vstopi v začaran krog brezizhodnosti. Kadar partnerja opazita, da se s težavami ne spopadata uspešno, da ju to bremeni in negativno vpliva na njun odnos, morda povzroča dodatne, sekundarne probleme – takrat je primerno, da si poiščeta strokovno pomoč, svetovanje psihologa/terapevta.

Kakšne vrste psihološkega svetovanja oz. terapije nudimo?

V psihološki praksi PFS nudimo kot podporo in reševanje opisanih stisk osebno individualno in partnersko svetovanje/terapijo. Proces vodi psiholog/terapevt, pristopi in rešitve so seveda odvisne od specifike težav, s katero se posameznik/par sooča.

Ena od možnosti pa so tudi terapevtske skupine:

• za pomoč razhajajočim, ločenim

• za pomoč žrtvam nasilja v družini

• za starše

• za pomoč ob izgubi bližnjega in žalovanju

Kako v zvezi rešiti občutek osamljenosti, depresije?

Občutek osamljenosti in depresije je pravzaprav osebna,individualna stiska in ne partnerska. Sama zveza po sebi ne more reševati tovrstnih stisk, je pa res, da lahko te stiske izvirajo iz težav partnerskega odnosa. Kot že zgoraj omenjeno: pomembno je aktivno reševanje težav, kjer sta vključena oba partnerja. Ko »ne znamo več naprej« je čas za strokovno pomoč.

Kako se najlažje spopasti z neplodnostjo, kakšno boleznijo partnerja?

Predvsem s čustveno oporo partnerjev, seveda. Neplodnost je stiska, ki povzroča posledice »širše« od same fiziološke problematike. Prizadene namreč osnovno, bazično željo in potrebo partnerjev po družini, starševstvu.

Podpora pri vseh težavah, ki par spremljajo na poti soočanja z neplodnostjo ter iskanja rešitev, je nujno potrebna. Sicer se zelo pogosto zgodi, da je stiska tako huda, da povzroči popolno otopelost, obup, razdor med partnerjema in tudi ko je težko pričakovan otrok »tu«, psihično sesuta starša ne moreta primerno čustvovati in se spopadati z vsem, kar prinese vsakdanjih. Pogosto se pojavi depresija, tudi neke vrste izgorelost.

Kako pa ob izgubi službe?

Ob izgubi službe se pojavijo občutki krivde, nezmožnosti, nepomembnosti, znižane samopodobe. V takih obdobjih je izjemno pomembna podporna vloga partnerja – ne le v finančnem, pač pa tudi psihičnem smislu. Pomembno je, da se v takih obdobjih ne zapremo vase, da ohranimoosocialne stike tudi izven družine, partnerskega odnosa.

Kako pomagati osebi ob ločitvi, neuspeli zvezi?

Ob ločitvi, neuspeli zvezi je prvi korak iskanje osebne moči za prebroditev obdobja stiske, v katerem smo se znašli. Vzporedno poteka »prebolevanje«, neke vrste žalovanja in prav je, da ga ne prekinemo s kakšno »hitro vezo«, ki nas le malo potolaži, osnovno stisko pa navadno le še okrepi. Ko dosežemo stanje, v katerem smo zadovoljni sami s samo, s svojim življenjem, si postavljamo lastne osebne cilje, takrat je čas, da »naredimo prostor« še za koga.

Razočaranje: žalost, otopelost

PFS.si — 31.01.2011

31. januar '11

Znaki tesnobe in žalosti ter otopelosti so po večjih razočaranjih nekaj »normalnega« - so del procesa, s katerim se soočamo po težkih dogodkih, ki so nas prizadeli. Ob večjih »tragedijah« govorimo kar o procesu žalovanja (pa ni nujno, da gre za smrt), ki poteka navadno v naslednjih fazah in ima svoj namen – ponovno vzpostaviti ravnovesje in trdnost osebnosti:

zanikanje (z njim se skušamo braniti pred dejanskim, realnim stanjem; ne zmoremo in nočemo si priznati boleče resnice)
jeza (jezo usmerjamo na različne »prejemnike«: nase, na bližnje, na dejstvo, ki nas je prizadelo, na vse, kar nas obkroža …)
pogajanje (v tej fazi iščemo (neosnovane in nerealne) poti, kako bi svojo bolečino zmanjšali, npr.: »če naredim tole, bo mogoče prišel nazaj«)
depresija (zavedanje realnega stanja, ki nas prizadeva, negativna čustva lahko stopnjuje, občutimo veliko žalost, tesnobo … Dobro pri tej fazi je to, da je faza predzadnja.)
sprejemanje (oseba se z realnostjo sooči in jo sprejme, se z njo pomiri)

Kot rečeno, je proces pomemben in ima, kljub negativnim čustvom, s katerimi se v njem soočamo, pozitivno vlogo v življenju posameznika. Proces sicer nikoli ne teče »gladko« saj predelujemo negativna čustva a če nas kakšna faza preveč obremenjuje, če traja predolgo in se iz nje nikakor ne »izkopljemo«, potrebujemo strokovno pomoč.

Če se vam torej zdi, da vaše psihično stanje ogroža tudi vaše zdravje, je čas da nekaj ukrenete. Kadar gre bolj za prehodne težave, je mnogokrat zelo dobra rešitev v tem, da si zastavite sicer težek a realno dosegljiv cilj, ki je za vas tudi privlačen, in ga začnete aktivno uresničevati. Izdelajte si načrt potrebnih korakov za dosego želenega in svoje misli in energijo usmerite v svoj »projekt«. Tako boste sami sebi pokazali, koliko pozitivnega lahko omogočite svojemu življenju in bo na vas vsekakor dobro delovalo.

V primeru depresije, če bi vas občutki tesnobe, žalosti in otopelosti vztrajno in še naprej spremljali ali se morda celo stopnjevali, je čas za terapijo.

Veliko dobrega!

PFS.si — 22.12.2010

22. december '10

Želimo vam veliko nasmehov, nekaj prijaznih snežnih kep in predvsem lepih doživetij, ki grejejo.

Mirne praznike in zdravo ter zadovoljno leto 2011!

Berite pravljice otrokom

PFS.si — 03.12.2010

3. december '10

Ste se že kdaj vprašali, kaj je tisto, kar otroka pri pravljici najbolj pritegne? Je to zgodba, zven in ritem besed, domišljijski dodatek, ki ga naslika vsak otrok sam, prijetno pričakovanje, ko odpremo knjigo in začnemo brati, skupni trenutki, toplo druženje s straši, ki pravljico berejo.

Pravi odgovor je najbrž kar VSE. Pa še kaj bi se našlo. Pomen rituala branja pravljic je izjemno velik.

Strokovnjaki poudarjajo predvsem podoživljanje in razreševanje različnih negativnih emocij, strahu ter seveda odrešitveno katarzo na koncu, ki je navadno srečen. To so prednosti in pozitivne lastnosti predvsem vsebine, ki jih pravljice nosijo.

Branje pravljic našim najmlajšim, preživljanje skupnega časa v domišljijskem času, pa je prav tako izjemno dragocena aktivnost, ki otroku nudi neprecenljiv občutek povezanosti, varnosti in psihičnega udobja, ki je pomemben pri nadaljnjem razvoju in oblikovanju osebnosti.

Pomembna sta predvsem otrokova samopodoba in komunikacija, ki tudi s pomočjo pravljic pridobivata možnost dobrega razvoja.

Poskusite se lahko tudi v pripovedovanju pravljic. Ni težko; ko enkrat začnete, tudi vaša domišljija spozna, da ni meja.

Poslovna inteligenca v kadrovskem inženiringu: hr.MATRIX

PFS.si — 30.11.2010

30. november '10

Sistem odličnosti pri upravljanju s človeškimi viri

Vodilni se v organizacijah svojih aktivnosti, ki so povezane z upravljanjem s kadri, še vedno lotevajo bolj po občutku, glede na situacijo, v kateri so trenutno, kljub pomembnosti področja ter posledic, ki iz njega izhajajo. Vsekakor je njihov vložek skozi »osebno perspektivo vodje« zelo pomemben, saj gre za kombiniranje vedenja in informacij o organizaciji, ki jih na univerzalen in tudi edinstven način lahko povezuje le človeški faktor in so zaradi svoje specifičnosti navadno tudi najbolj učinkovite. Lahko pa si v vsej množici informacij, enih bolj, drugih manj pomembnih, pomagajo z izborom orodji, ki jim olajšujejo celovito ocenjevanje in presojanje.

Pomembna težava vsakega vodstva je namreč zajem vsem relevantnih informacij v povezano celoto. Ali je teh informacij preveč (kar je najpogosteje) ali pa jih v množici ne uspemo pravilno povezati, ne vemo katere so ključne in najpomembnejše, katere pa le spremljevalne ali morda celo odvečne, moteče.

Dodana vrednost: uporaba vseh informacij in podatkov pridobljenih v organizacijskem procesu v povezani celoti

V PFS smo z lastnim znanjem razvili sistem za povečevanje učinkovitosti poslovnega procesa, hr.MATRIX, ki predstavlja sistem poslovne inteligence v kadrovskem inženiringu.

Sistem temelji na statističnih obdelavah in analizah podatkov, napovedih in simulacijah vedenja človeških virov, na podlagi razvitega knowledge managementa našega podjetja, ki sledi trendom mobilnosti kadra in spodbujanju inovacij.

Osredotočili smo se na ključna področja upravljanja s kadri in oblikovali orodja, ki podpirajo posamezna področja delovanja, jih povezali in razvili možnosti statističnih analiz, ki zajemajo vhodne podatke različnih področij, jih smiselno kombinirajo in na podlagi ugotovitev analize ponujajo ključne informacije za vodilne v organizaciji, kot pomoč pri iskanju najboljših rešitev in odpravljanju šibkih točk ter izboljšavi celotnega poslovnega procesa.

Sestavni deli sistema hr.MATRIX

Orodje za učinkovito organizacija dela: še posebej v večjih organizacijah je usklajena organizacija dela velik izziv, saj zahteva pregled in kontrolo nad mnogimi delnimi procesi, projekti, zadolžitvami, ki se kombinirajo na veliko možnih načinov, da poiščemo optimalnega pa je odvisno tudi od značilnosti vseh vključenih zaposlenih, sledenje opravljenim zadolžitvam, na kateri stopnji opravljanja so, kdo jih opravlja, kje se morda pojavljajo težave (opozorila v obliki zamud oz. premajhnega obsega opravljenega) …
Orodje za upravljanje z znanjem: znanje, izkušnje prinašajo in pridobivajo zaposleni v organizaciji. Večinoma je to produkt skupnega dolgoletnega dela na specifičnih področjih. Ključno za vsako organizacijo je »shranjevanje« tega znanja, njegovo nadgrajevanje in bogatenje ter prenašanje na vse dele organizacije, ki ga lahko učinkovito uporabi. Vse znanje je zato potrebno vzdrževati in podajati v informatizirani obliki, ki lahko vsak trenutek ponudi rešitve, ne glede na prisotnost določenega kadra v organizaciji.
Orodje za izboljševanje komunikacije, prenosa informacij: informacije, ki prehajajo po organizaciji lahko komuniciramo kontrolirano ali pa se prenašajo po različnih kanalih, nekontrolirano. Za uspešno opravljanje zastavljenih ciljev je potrebno upravljanje z informacijami na način, da prispejo ključni podatki do sprejemnika, ki jih vgradi v sam proces dela. Prav tako je pomembna reakcija na informacijo, torej povratna informacija. Če prihaja pri prenosu informacij do šumov, zaradi tega trpi tudi delo. Pri analizi procesov ugotavljamo tudi to, kje so šibke točke informacijskega prehajanja, kje zastajajo ali do kje ne sežejo in na podlagi ugotovljenega lahko v proces vnašamo bolj učinkovite modele komuniciranja ali pa odpravljamo ugotovljene komunikacijske ovire.
Orodje za izvedbo in analizo letnih razgovorov: letni razgovori služijo ocenjevanju in načrtovanju poslovnih procesov z vključevanjem kadrovskih resursov, strukturirano izvedeni, na način, da je možna medsebojna primerjava ter tudi primerjava in merjenje rezultatov skozi daljše časovno obdobje, dajejo pregled nad delom posameznega zaposlenega, njegovimi zmožnostmi in sposobnostmi, možnost ugotavljanja šibkih točk v katerikoli fazi procesa ter odločanja v vlaganja v posamezna področja za izboljšavo; perspektiva ocenjevanja je pogojena z zastavljenimi cilji v prejšnjem obdobju ter postavljanju ciljev za nadaljnje delo; kriteriji za letno ocenjevanje zaposlenega so konkretni, jasni prav tako je transparentno doseganje vsake izmed ocen (kakšni cilji so izpolnjeni za vsako stopnjo ocene).
Orodje za merjenje in analizo organizacijske klime: informatizirano kontinuirano merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, rezultati so zaradi standardiziranega vprašalnika časovno primerljivi med seboj in prikazujejo rast oz. upad ocen zadovoljstva in uspeha na posameznih področjih. Pomembna so področja, ki kakorkoli odstopajo – na tak način ciljano posegamo in izboljšujemo ključne dele, ki so problematični v sami organizacijski klimi.
Orodje za upravljanje inovacijskega delovnega okolja in motivacije: učinkovitost je v veliki meri pogojena tudi z novimi rešitvami in pristopi, ki izboljšujejo delovni proces. Pomembno je sledenje vsem možnostim in idejam v podjetju, s pregledom posameznih področij, iz katerih prihajajo inovacije ter motivacijsko spodbujanje le-teh. Tudi tu je ključna povezava z upravljanjem znanja v organizaciji.
Orodje za podporo umestitvi novo zaposlenega v delovno okolje: pri umeščanju novo zaposlenega kadra so pomembne vse informacije o njegovi delovni zgodovini, sposobnostih, veščinah in znanju ter osebnostnih karakteristikah, profilu zaposlenega – sistem na podlagi že znanega kombinira na novo vnesene podatke glede na specifiko dela, ki ga novo zaposleni opravlja in ugotavlja optimalnost njegovega dela na izbranem področju – tudi v primerjavi z drugimi zaposlenimi.
Orodje za razvoj kadrov, umestitev zaposlenih na podlagi kadrovskega profila: na podlagi informacij, podatkov, s katerimi razpolaga management podjetja, ki uporablja hr.MATRIX, je omogočeno prilagojeno upravljanje s kadri, HRM vezan na eni strani na potrebe in sposobnosti zaposlenega, na drugi strani pa na potrebe poslovnega procesa, v preseku je tako možno poiskati najbolj učinkovite rešitve.

Možnost upravljanja organizacije z optimizacijo ključnih področij

Manager ima s pomočjo uporabe sistema hr.MATRIX možnost ugotavljanja, katere točke v procesu dela so šibke, katera področja v izvedbi posameznega zaposlenega ali skupine bi lahko bile bolje opravljene (ali pa morda sploh niso) in poišče rešitev zanje. Na tak način sistem nudi pomoč pri odločanju.

Nudi mu tudi možnost optimizacije tistih delov, ki so sicer dobri in prinašajo rezultate, ampak vsebujejo še t.i. rezerve.

Podpora razvitega sistema omogoča ne le sledenje vsem naštetim področjem, temveč tudi inteligentno uporabo informacij in podatkov ter njihovo kombinacijo ter načrtovanje na podlagi kompleksne vzročne informacije, ki temelji na procesiranju sklepanja na podlagi statističnih analiz.

Coaching v organizaciji

PFS.si — 08.11.2010

8. november '10

Odličnost našega dela moramo negovati

Strokovno delo zahteva veliko znanja, ki ga ves čas nadgrajujemo. Večinoma se pri tem osredotočamo na znanja, ki koristijo »našim uporabnikom«, tistim, ki jim namenjamo naše storitve.

Vendar se izkaže, da kljub visoko profesionalnemu znanju zaposlenih v mnogih primerih umanjkajo pomembne veščine in znanja, ki nam pomagajo pri uspešnosti lastnega delovanja, kar je dolgoročno izjemnega pomena za kvaliteto našega dela.

Upravljanje komunikacij in konfliktov

Gotovo se s tovrstnimi izzivi srečujete tudi v vaši organizaciji, pri vašem delu in vodenju. V interakciji se med zaposlenimi v delovnem procesu pojavljajo izzivi, ki nerešeni povzročijo dolgoročno vidne posledice pri osnovnem delu in poslanstvu organizacije. Rešitev je svetovanje na področju upravljanja s konflikti, razvoja učinkovite komunikacije med zaposlenimi in s strankami ter oblikovanja delovnega okolja, ki bo omogočal zadovoljstvo vseh vključenih.

Uvajanje sprememb, motivacija

Uvajanje sprememb v organizaciji, ki zahtevajo prilagoditev delovnega kolektiva je vsakodnevna realnost. Ob tem se je potrebno zavedati, da je uvajanje sprememb proces. Le ta zahteva, da vplivamo na nove načine razmišljanja in čustvovanja pri zaposlenih.

Pri tem je pomembno opredeliti jasno strategijo komunikacije in vodenja zaposlenih, ki bo vplivala na njihovo visoko učinkovitost, zavzetost, inovativnost in s tem na dolgoročnost sprememb.

Kako izkoristiti obstoječe stanje za doseganje ciljev?

Tako, da iz ugotovitev in vedenja o naši organizaciji ustvarimo možnosti, da se razvijemo in postanemo boljši.

Coaching v organizaciji

Zaposleni potrebujejo pozornost in občutek, da je njihovo delo pomembno; zato je v razvoju sodobnih organizacij postalo kontinuirano, ciljno usmerjeno in partnersko spremljanje posameznika nepogrešljiv del razvojnega procesa.

Na katerih področjih je smiselno sodelovanje v obliki coachinga:

Se pri delu srečujete z izzivi, ki jim niste kos?
Želite preseči trenutne vzorce razmišljanja, ker menite, da vas omejujejo?
Se vrtite v krogu in ne vidite pravih rešitev?

Glavni cilj coaching procesa je zmanjševati ovire do ciljev in tako zagotoviti kar se da veliko uspešnost posameznika, torej mu pomagati, da v polnosti uporabi svoje potenciale: pri razreševanju konfliktov, soočanju s stresom, soočanju z novo vlogo v organizaciji, doseganju večje samostojnosti, postavljanju ciljev.

Coaching v organizaciji je namenjen podpori posamezniku ali skupini/timu, seveda tudi vodji.

Kako zmanjšati stres poslovnega življenja v osebnem?

PFS.si — 25.10.2010

25. oktober '10

Naše življenje je večinoma zelo stresno. Večina stresa izvira iz iskanja ravnovesja med prioritetami v poslovnem in osebnem življenju. Zato, ker sta oba »vidika« našega življenja seveda tesno povezana.

Ko se nam začne dogajati, da »nosimo službo domov« in prekomerno obremenjujemo s poslovnimi problemi tudi bližnje, je čas, da začnemo ukrepati.

Kako torej spet vzpostavimo zadovoljujoče ravnovesje?

Ugotovite kje so viri stresa. Problemov ne moremo reševati, če ne poznamo njihovega izvora.
Delegirajte, razdelite naloge. Ni nujno, da vse storite sami, sprejmite, da bo delo prav tako dobro opravljeno tudi v primeru, če ga bo opravil kdo drug in ne vi sami.
Time management, upravljanje s časom: naučite se učinkovite organizacije. Naredite časovni prerez delovnih aktivnosti in ugotovite, na katerih delih porabite preveč časa oz. ga uporabljate neefektivno.
Za sproščanje uporabljajte t.i. »vmesni čas«, čas, ko se vozite oz. prihajate domov. Ta del vašega dne naj bo neke vrste »prehod«. Za sabo puščate delo in izzive službe, pred vami se odpira toplina doma ter vaš čas.
Ko ste doma, si postavite prioritete – npr. tudi pomembne službene klice ne sprejemajte med družinskim obedom.
Naj ne bodo obveznosti in čedalje obsežnejše delo v službi izgovor za odsotnost v vašem osebnem življenju (tako fizično kot psihično). Postavite se na realna tla in ugotovite ali bo vaše delovno mesto res ogroženo, če si ne boste naložili še nadurnega dela ali pa je razlog preprosto v tem, da ne znate reči »ne«.
Posvetite se dejavnostim, ki jih opravljate – v službi - poslovnim, doma - osebnim.

Letni razgovor: koristno orodje ali nujno zlo?

PFS.si — 04.10.2010

4. oktober '10

Ob zaključku oz. začetku leta se v organizacijah izvajajo letni razgovori. Dobro načrtovani in korektno izvedeni so dobro orodje za upravljanje s človeškimi viri. Večkrat pa naletimo na odzive posameznikov, tudi vodij, da so jim tovrstni razgovori odveč, zdijo se jim brez pomena.

Kadar so letni razgovori sami sebi namen ali, še hujše, le orodje za iskanje napak ter manevrski prostor za »kazenske ukrepe«, je bolje, da jih sploh ne izvajamo.

Dober letni razgovor je razvojno naravnan. Pravzaprav je izvajanje letnih razgovorov sestavni in pomemben del sodobnega sistema vodenja in organizacijske kulture vsakega podjetja.

Vsebina letnih razgovorov je izčrpen pogovor o tekočih nalogah, opravljenem delu in rezultatih, ciljih in nalogah za prihodnje obdobje ter o sodelavčevem osebnem razvoju in karierni poti.

Ko v organizacijo uvajamo prakso rednih letnih razgovorov, se sprehodimo skozi tri stopnje:

Najprej usposobimo strokovne službe, pripravimo potrebno gradivo in navodila za izvedbo ter usposobimo vodje. V tem koraku obvestimo in pripravimo tudi ostale zaposlene.
V drugem koraku letne pogovore izvedemo.
Zadnji korak, ki velikokrat umanjka in se zato praksa letnih razgovorov po začetnem zanosu razvodeni, so izvajanje kontinuiranega (letnega) usposabljanja za izvajanje letnih razgovorov ter nadgradnja sistema v smislu zasledovanja vedno novih ciljev organizacije.

Kvalitetna izvedba letnih razgovorov je v močni meri odvisna tudi od tega ali ima podjetje oblikovano poslanstvo in vizijo ter kako ju komunicira (predvsem znotraj organizacije).

Prav tako pomemben je sistemsko oblikovan nabor ključnih kompetenc za vsako delovno mesto.

Glavna prednost dobrih letnih razgovorov je možnost za motivacijo in rast.

Letni razgovori omogočajo:

boljše medsebojno razumevanje in s tem boljšo komunikacijo
spodbujanje usmerjenosti k rezultatom in izboljšavam
povezovanje ciljev organizacije s cilji posameznega zaposlenega
razvoj pozitivne organizacijske kulture in klime
boljši razvoj potencialov

Izgorelost na delovnem mestu

PFS.si — 14.05.2010

14. maj '10

Kaj imajo skupnega odlična managerka, žena in mama v eni osebi ter za dolgoletne zasluge nagrajeni direktor na operaciji srca?

Izgorelost in managerji
Oba sta, kljub uspehom, glede na družbena merila, nezadovoljna in globoko izčrpana. Izgorelost je pojav, ki je danes že dobro znan in ga povezujemo predvsem z aktivnostjo v poslovnem svetu. Kako se torej izraža v populaciji managerjev, pri katerih je izgorelost tudi pojmovno že del njihovega besednjaka (ne smemo pa pozabiti, da se sindrom pojavlja tudi v ostalih segmentih!).
Potrebno je razlikovati med izgorelostjo (burnout) in delovno izčrpanostjo (wornout). Pri prvi so razlogi v posamezniku samem, pri drugi pa zunanji dejavniki v obliki dejansko prevelikih obremenitev, na katere nimamo vpliva.
Izgorelost je kronično stanje izrazito močne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Poudarek je na besedi »kronično«, saj je izgorelost seštevek dolgotrajnih in mnogih subjektivnih odzivov na obremenitve.

Pomemben vpliv osebnostnih značilnosti
Ljudje se med seboj razlikujemo glede mnogih značilnosti. Osebnost posameznika označujejo notranji in zunanji vidiki njegovega delovanja, so relativno trajni, po njih se med seboj seveda tudi razlikujemo. Seveda pa se posameznikove lastnosti tudi razvijajo in spreminjajo.
Omenjene značilnosti so pomembne pri doživljanju okolice, zunanjega sveta, poslovnega prostora, v katerem delujemo in vpliva na nas (kot seveda tudi mi nanj).
Pogosto, še posebej pogovorno, slišimo, da je za izgorelost najbolj odgovoren dolgotrajen stres , ki nastopa v delovnem okolju, in načini odzivanja nanj oz. njegovega obvladovanja. Vendar je potrebno poudariti tudi to, da bi v današnjih razmerah potemtakem »izgorelo« veliko več zaposlenih kot jih dejansko.

Za pojav izgorelosti so tako zelo pomembne tudi osebnostne značilnosti posameznika ter njegove osebne težnje – oboje skupaj namreč prispeva na odziv na stres, spoprijemanje s problemi, percepcijo težav in zelo pomembno: na samopodobo .

Ključne lastnosti, na katere bodimo pozorni
Pri sindromu izgorelosti izpostavljamo predvsem naslednje osebnostne lastnosti:
• temperament – ali smo bolj ekstravertirani ali introvertirani (ekstravertirani posamezniki so dinamični, aktivni, energični, dominantni, gostobesedni; introvertiranost predstavlja nasprotni pol dimenzije);
• čustvena (ne)stabilnost: ali smo ves čas (navadno tudi brez razloga) zaskrbljeni, hitro razdraženi, nestrpni, ranljivi, impulzivni ali pa večinoma mirni in uravnovešeni in sproščeni;
• sprejemljivost: kooperativnost, prijaznost, nesebičnost, radodarnost, empatičnost, popustljivost, zaupljivost;
• širokoglednost, odprtost za vse novo, drugačno okrog nas.

Managerji, ki so:
• dinamični, aktivni, energični, dominantni, gostobesedni,
• visoko izobraženi, informirani, odprti za nove ideje, izkušnje ter stike z drugačnimi kulturami in navadami,
• čustveno stabilni
imajo po eni strani boljšo »osnovo« za soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Torej se potemtakem tudi lažje obvarujejo pred izgorelostjo. Lahko tudi ugotovimo, da so naštete so lastnosti pravzaprav tiste, ki managerje pravzaprav »opredeljujejo« saj zagotavljajo temelj njihove uspešnosti. Kje je torej problem in zakaj do izgorelosti pri njih potem sploh prihaja?

Tudi »pozitivne lastnosti« se lahko obrnejo proti nam
Kombinacije osebnostnih lastnosti (le ena ni dovolj, problem je vedno kompleksnejši), so različne. Povezujejo se seveda tudi z ostalimi okoliščinami situacij v našem življenju. Vedno je pomembna perspektiva: nekatere lastnosti, ki jim naše okolje, družbene norme, sploh v poslovnem svetu, navadno pripisuje pozitiven predznak in jih celo podpira, se lahko izkažejo kot močan dejavnik pri razvoju sindroma izgorelosti in so za to področje pravzaprav »negativne«.

Prej naštete lastnosti se lahko namreč »sestavijo« v naslednje, ki z drugega zornega kota predstavljajo idealno osnovo za razvoj izgorelosti, še posebej v primerih, ko se nekonstruktivno soočamo z morebitnimi negativnimi izidi našega truda, ki nas frustrirajo.
• Ambicioznost: previsoka zavzetost, aktivnost pripeljeta do iztrošenosti še posebej v primerih, če so »stopničke« vedno višje in bolj strme od tistih, ki smo jih že dosegli.
• Samokritičnost: visoko nezadovoljstvo, občasno že kar občutki krivde, ki so nesorazmerno močni glede na napake, ki jih pri delu storimo a si jih nepopustljivo očitamo in se zaradi njih obremenjujemo ter se hkrati nismo sposobni fokusirati na vse dobro in uspešno, kar smo dosegli.
• Prilagodljivost: prevelika kooperativnost, pripravljenost sprejemati nemogoče pogoje, s tem pripravljenost žrtvovati pomembne vidike našega življenja, pripelje do čustvene in fizične izčrpanosti.
• Perfekcionizem: nič ni dovolj dobro, saj ni nikoli popolno; vztrajnost nas žene preko meja naših zmogljivosti, pravega rezultata pa ni (ideali so previsoko postavljeni) in zato se nezadovoljstvo in nemoč večata.

Še bolj pomembno: kako se izgorelostjo soočiti in jo odpravljati?
Vse znanje o vzrokih in nastanku nam seveda prav nič ne pomaga, če se z izgorelostjo srečujemo, jo doživljamo in smo v »boju z njo« nemočni. Za nas je pomembna rešitev, pomoč ter odgovor »kako«.
Ključno je zavedanje problema, opredelitev in tudi soočanje s posledicami, ki se kažejo na našem zdravju, počutju, obnašanju . Če se posledic, kljub temu, da izrazito vplivajo na nas sploh ne zavedamo, smo od rešitve še daleč. Torej, s problemom se je potrebno soočati odkrito, predvsem v odnosu s samim sabo, brez iskanja izgovorov in tolažbe, da bo utrujenost in otopelost po »tem projektu, ki je res obsežen« že minila, saj se bomo končno naspali.

Odgovorimo si na vprašanja:
• Kako se počutimo, ko začenjamo delovnik?
• Kakšno je naše vsakodnevno počutje v zadnjem obdobju?
• Kako zadovoljni smo s svojim življenjem?
• Kako zadovoljni smo s svojimi reakcijami?
• Kakšni so naši odnosi z našimi bližnjimi?
• Kaj si želimo zdaj, v tem trenutku?
• Kako bi lahko to dosegli?
• Kdo nam lahko pri tem pomaga?

Če odgovori kažejo na negativno stanje, ki se razlikuje od želenega, če se počutimo brezihodno in ne najdemo pravih rešitev, je čas za ukrepanje.

In rešitev?
Kot rečeno, osebnostne lastnosti se lahko spreminjajo, prilagajajo in razvijajo . Zato lahko dolgoročno predvsem sami vplivamo na lastne odzive in doživljanja. Pomembna je zavzetost za pozitivno spremembo. Ko pade odločitev, rešitev ni več daleč stran: poiščimo vse vire pomoči, ki so na razpolago, pomembna je tudi strokovna psihološka pomoč, še posebej na področjih, ki jim sami nismo kos. Važno je, da si izboljšamo kvaliteto življenja in si s tem zagotovimo tisto, za kar se pravzaprav trudimo ves čas a v nekaterih primerih žal napačno.

(objavljeno v poslovnem dnevniku Finance, 14. maja 2010)

Otroci na lepotnih tekmovanjih

PFS.si — 03.05.2010

3. maj '10

Kako so lepe ... navadno slišimo vzdihovati mame, ko gledajo svoje mladoletne hčerke, oblečene kot odrasle ženske. Lepotna tekmovanja in manekenstvo med zelo mladimi je dandanes že nekaj "normalnega". Kakšen vpliv pa ima na razvoj otroka?

Sodelovanje otrok na lepotnih tekmovanjih je iz vidika razvoja otroka problematično zaradi večih razlogov, naj naštejemo le nekatere:

• Prevzemanje ciljev in želja staršev: okrnjeno je oblikovanje celovite edinstvene osebnosti (starši skušajo preko otrokove osebnosti dosegati lastne cilje in izpolnjevati lastne želje in zato se otrokova osebnost »izgubi v starševi«, otrok se težko razvija v posameznika, ki zna prepoznati in slediti lastnim potrebam in željam).

• Soočanje z neuspehom: otroci se niso sposobni na kompetenten način spopadati z neuspehom odraslega sveta.

• Spodbujanje prevelike težnje po ugajanju vpliva na nizko samopodobo in samovrednotenje.

• Otroci so nagrajeni, če ustrezajo določenim »umetno postavljenim« merilom, s tem modelom povezujejo in gradijo svoj pogled na svet, ki ni realen in prav tako vpliva na razvoj samopodobe.

• Izražanje starševske ljubezni in sprejemanje otroka s pogojevanjem (odobravanje le ob uspehu) – občutki krivde, nizka samopodoba.

• Neupoštevanje psihične (pa tudi fizične) razvitosti ter potreb otroka v njegovem starostnem obdobju: pripisovanje potreb in lastnosti odraslih – zloraba za lastne interese (odraslih).

Motivacija ključnih kadrov

PFS.si — 09.04.2010

9. april '10

S kakšnimi motivacijskimi sredstvi oziroma ukrepi naj podjetja vzdržujejo nivo najboljših kadrov?

Najmočnejša motivacija je vsekakor zadovoljstvo in občutek osebne izpolnitve, ki ga posameznik doživlja ob opravljanju neke aktivnosti. To je temelj odločanja in izbire motivacijskih orodij vsake organizacije. Plačilo za delo, materialno nagrajevanje je le higienik, vzdržuje torej določen nivo zadovoljstva in motivacije, presežkov pri delu pa zaradi te oblike motivacije ne gre pričakovati. Zato se organizacije pri kadrih, ki so zanje najbolj dragoceni in jih želi najbolj spodbujati, poslužuje drugih oblik motivacije, ki vplivajo na njihovo samopodobo, osebnostno rast in razvoj (možnost izobraževanja, izpopolnjevanja, povečanje odgovornosti, možnosti samostojnega dela in odločanja, izražanje zaupanja, vključevanje v pomembne odločitve organizacije, izgradnja občutka močne povezanosti). Pomembno je tudi poudariti, da je uspešna uporaba raznih motivacijskih sredstev odvisna tudi od neposredne povezave, ki jo zaposleni zazna med neko »nagrado« in lastnim vedenjem. Če te povezave ne prepozna, je nagrade sicer »vesel«, ne vpliva pa na njegov delovni prispevek, vložek.

Kako naj podjetja preprečijo, da bi ti kadri pobegnili na druga delovna mesta?

Organizacije se vse premalo zavedajo, da je za odliv kadra pomembnejše nezadovoljstvo zaposlenih v obstoječi situaciji, kot obet »še bolj bleščeče prihodnosti« v neki drugi organizaciji. Zaposleni se za odhod, še posebej v našem prostoru, odločajo po tehtnem premisleku in vodilo oz. »ključni moment začetka konca« praviloma temelji na močnem nezadovoljstvu, stagnaciji (na kateremkoli področju) zaposlenega v neki organizaciji.
Za učinkovito preprečevanje večjih odlivov kadra v organizaciji je pomembno ohranjati in nadgrajevati lastne pozitivne značilnosti delovnega okolja in tako ohranjati »domačo prednost«, ki se na tak način ključno razlikuje od ostalih organizacij – ne glede na to, da so morda ravno tako vabljive s svojo uspešnostjo ter dobrimi pogoji dela.

Kakšna mora biti interakcija med najboljšimi vrhunskimi kadri in vodstvom (bolj intenzivna, enakovredna z ostalimi ....)?

Interakcija med vodstvom in vrhunskim delom kadra naj bo sicer v osnovnih potezah organizacije in sistema dela izenačena z ostalimi. V smislu, da osnovni pogoji dela veljajo za vse, brez razlik, kar oblikuje tudi močen in uspešen kolektiv. Ob takih pogojih dela lahko vodstvo izpelje tudi določene ukrepe, ki veljajo le za izbrano skupino zaposlenih pa to ne bo negativno vplivalo na delo celotne organizacije. Pravzaprav ima tak način ravnanja navadno dober učinek pozitivnega primera, v obliki motivacije (kaj lahko dosežeš, če se svojim delom, trudom in sposobnostmi uspeš pridružiti izbrani skupini).
Usmerjena interakcija, še posebej namenjena vrhunskemu kadru naj temelji na zaupanju in soodvisnosti, ki ju jasno izražamo.

(objavljeno v poslovnem dnevniku Finance, 9. aprila 2010)

Kako se spoprijeti z nespečnostjo?

PFS.si — 18.02.2010

18. februar '10

Problemi z nespečnostjo vplivajo na vsa ključna področja našega življenja. Pravzaprav po določenem času neprespanosti ugotovimo, da naše življenje "diha" s trenutki spanca, preostali čas pa životarimo.
Kaj lahko storimo, da nespečnost odpravimo?

Nespečnost je pravzaprav posledica, vzrok je v veliko primerih, kot najbrž tudi v vašem: stres. Nenehen nemir, razburjenost ohranjata našo budnost tudi takrat, ko smo že popolnoma izčrpani. Dolgoročno je to seveda škodljivo za naše zdravje zato se moramo tega problema lotiti resno in čim bolj na začetku pojavljanja. Kot rečeno, nespečnost je samo rezultat nečesa, mnogokrat stresa, zato je najbolj primerna in tudi dolgoročna rešitev izboljšanje stanja na področjih, ki nam povzročajo nemir in napetost.

Stres povzročajo različni dejavniki. Na eni strani je to lahko nereševanje problemov na določenem področju, ki nas čedalje bolj duši in bremeni. Rešitev v tem primeru bi bila seveda razreševanje problemov in težav, ki nas pestijo.
Dandanes se srečujemo tudi z »vseprisotnim« stresom na vsakem koraku. Ob preobilici dela, ob stalnem hitenju, ob mnogih ciljih, ki si jih zadajamo in se le še kopičijo … vse to doprinaša majhne a pomembne delce končnega stresa, ki je lahko zelo velik in neobvladljiv. Vsakdanjim stresorjem se je seveda težko izogniti. Zato je dobra rešitev, da se naučimo živeti z njimi, ne da bi nas vsak od mnogih dogodkov vrgel iz ravnotežja.
Ena od možnosti umirjanja v stresnem svetu je izvajanje avtogenega treninga ob pomirjajoči glasbi, brez motenj »zunanjega sveta«, morda v zatemnjenem prostoru. Avtogenega treninga se je seveda potrebno priučiti, najbolje pod vodstvom strokovnjaka, psihologa.

Včasih se ob problemih nespečnosti odločimo tudi za »gašenje požara«, kjer se posameznik, navadno tako izčrpan, da ne more ničesar več, poslužuje kratkoročnih rešitev, npr. v obliki uspaval. Seveda tak način odpravljanja nespečnosti močno odsvetujemo. Morda je to dobrodošla kratkoročna rešitev, dolgoročno pa ne pomeni prave rešitve problema nespečnosti, ki ima svoje vzroke drugje.

Je kriza srednjih let le konstrukt?

PFS.si — 05.01.2010

5. januar '10

Termin »kriza srednjih let« je v pomenu, kot ga poznamo danes, prvi uporabil psihoanalitik Elliott Jaques, kanadski psiholog in psihoanalitik, leta 1965.

Probleme in težave, ki jih pripisujemo temu sindromu, večinoma povezujemo z odnosi in obnašanjem v partnerskem odnosu pa vendar kriza ni vezana na odnos temveč na osebo, ki preživlja tako krizo. Torej imajo lahko težave tudi samske osebe, tako moški kot ženske.

Najbolj značilno počutje, ki ga povezujemo s krizo srednjih let je »žalovanje za mladostjo«, ki se seveda kaže na različne načine. Lahko se pojavijo problemi zaradi doživljanja staranja samega, fizičnih sprememb, ali pa zaradi odraščanja otrok, staranja in smrti staršev, razvoja kariere, odnosov s partnerjem … Posamezniki, ki se soočajo s težavami »krize srednjih let«, naj bi imeli močnejšo željo po občutku ponovne mladosti, iskali naj bi »sebe«, svoje neuresničene cilje in sanje, srečevali naj bi se z občutki krivde za vse neizpolnjene cilje, več časa bi želeli namenjati le sebi.
Lahko bi zaključili, da je kriza srednjih let pravzaprav kriza identitete.

Strokovnjaki si glede »pogostosti« krize niso enotni. Nekateri trdijo, da se s pojavom sreča večina ljudi v »srednjih letih«, meja je zastavljena zelo široko (nekateri že v svojih tridesetih, drugi šele v petdesetih). Drugi pravijo, da je »kriza srednjih let« konstrukt, ki se izkorišča za poimenovanje različnih težav odraslih ljudi, ki pa jih ne bi smeli metati v »isti koš« in pripisovati simptomov temu pojavu. Eden od »dokazov« za tako razmišljanje je tudi ugotovitev, da pojava npr. v vzhodnih kulturah sploh ne poznajo in tako je kriza označena kot le še eden od izumov zahodne kulture oz. kulturni konstrukt zahodne kulture.

»Kriza srednjih let« je pojav, ki naj bi se kazal predvsem preko psiholoških simptomov (kot so razdražljivost, utrujenost, depresija, izguba spolne sle), tudi vzroki naj bi bili večinoma psihološki; kažejo pa se lahko fizični znaki: suha koža, nočno znojenje, izguba las (predvsem moški), togost v mišicah in sklepih, sprememba v telesni teži idr., nekateri so mnenja, da je sindrom povezan s hormonskimi spremembami.

Meja, ko ugotavljamo, da je problem »ušel« iz obvladljivih okvirov, je seveda za vsakega posameznika postavljena drugače. Gre predvsem za subjektivno doživljanje in tudi način spopadanja s težavami je za vsakega drugačen. Vsekakor pa je potrebno na probleme in stiske pogledati ne le skozi prizmo »krize srednjih let« temveč preko simptomov ter posledic težav, ki se kažejo v našem vsakdanjem življenju. Torej, če nas spremlja stanje, ki zaznamuje naše bivanje na način, ki nas omejuje in duši ter mu sami nismo več kos, je pametno poiskati pomoč. Seveda pri strokovnjaku s področja, kjer problem nastaja. Pomembno je, da se strokovnjak problema loti tako specifično (glede na konkretne težave posameznika) kot celovito, saj vsako osebnost zaznamuje kompleksen sklop vsega kar je in kar ga obdaja.

V vsakem življenjskem obdobju se srečujemo s problemi in težavami, ki so v veliki meri povezani tudi z značilnostmi starostnega obdobja, v katerem se »nahajamo«. To seveda ne pomeni, da so težave lastne le ljudem iste starosti. Tako tudi ne gre posploševati skupine določenih težav le z nekim obdobjem in se »tolažiti«, da se bodo problemi s koncem tega obdobja razblinili. Človek procesira in doživlja svoje življenje subjektivno in te izkušnje »nalaga« v skupek svoje osebnosti. Zato se glede na to tudi odziva.

Kako bomo premagovali in se soočali z določeno težavo je v veliki meri odvisno od nas samih. Nekateri nečesa niti ne opazijo, za druge ista stvar pomeni težak problem. Pri vsem pa je pomembno soočanje s problemi ter pripravljenost na njihovo reševanje. Način življenja, kjer se posameznik noče ali ni sposoben spopadati z ovirami ampak jih raje prezre, potisne »nekam zadaj«, je dolgoročno idealno izhodišče za globlje psihične težave.

Voščilo

PFS.si — 23.12.2009

23. december '09

Želimo vam mirne in zadovoljne praznike, v prihajajočem letu 2010 pa vse dobro, predvsem veliko prijetnih presenečenj in vznemirljivih začetkov!

Nestresni prazniki: le neizpolnjeno hrepenenje?

PFS.si — 18.12.2009

18. december '09

Praznični čas s svojo bleščavostjo in dnevi rajanja prinaša tudi obilo pripravljalne mrzlice tistim, ki načrtujejo še zadnje podrobnosti »popolnih dni« ter težke, temne ure žalosti in depresije osamljenim, ki se v tem času počutijo še bolj osamljene in zapuščene.

Kako ravnati, da nam prazniki ne prinesejo več tesnobe kot veselja?

Postavimo si realne cilje: postorimo le nekaj najnujnejših opravil.
Največ časa si rezervirajmo za svoje bližnje, tudi če smo zato spekli kakšen pladenj piškotov manj.
Ne tekmujmo: naša božična večerja se ne meri z večerjo po pripovedovanju naših znancev.
Darila so izraz pozornosti in ne postavljanja pred drugimi, prav tako ne izpolnjevanje vrtoglavih želja nad našimi zmožnostmi, ki bi jih plačevali še mesece po zaključku praznovanj.
Namenimo nekaj časa le zase: za sprehod po zasneženi naravi, za dobro knjigo, za mala razvajanja.
Poskrbimo, da nas načrtovane aktivnosti ne pričakajo ravno tik pred prazniki in se izognimo brezglavemu tekanju po mnogih opravkih.
Ne sklepajmo »velikih začetkov«, ki navadno propadejo še pred pravim začetkom, naše misli posvetimo bolj sedanjosti kot prihodnosti.
Tudi če smo sami, ni nujno, da smo osamljeni: zaposlimo se z aktivnostmi, ki so nam ljube, pridružimo se prijateljem.
Kaj pa potovanje? Tudi ta rešitev je dobra izbira pred sivo vsakdanjostjo osamljenosti. Proste dni lahko izkoristimo za dejavnosti, ki jih sicer načrtujemo med npr. letnim dopustom.
Privoščimo tudi sebi drobne pozornosti in si podarimo kaj, kar si že dolgo želimo.

Čustvena zloraba

PFS.si — 12.11.2009

12. november '09

Čustvena zloraba je vsako vedenje, ki kaže težnje kontrole, nadzora in podreditve neke osebe, navadno z uporabo zastraševanja, poniževanja, krivde, prisile, manipulacije. Lahko vključuje vse, od verbalnega nasilja in stalnih kritik ter bolj prikrite taktike, kot so ponavljajoče se neodobravanje ali celo zavrnitve.

Čustvena zloraba je vedno čustvene, nikoli fizične narave in je tudi bolj prikrita, posledice pa so ravno tako ali še bolj hude.

Značilni odzivi oseb, ki doživljajo čustveno zlorabo so npr.:

»Če bi se bolj potrudila, bi bilo drugače, boljše.«

»Nič kar naredim, ni dovolj dobro.«

»Orodje strahu« je najbolj prepoznavno sredstvo čustvene zlorabe. Tudi okolica najprej zazna stalen občutek negotovosti in strahu pri zlorabljani osebi, ta strah zlorabljanega onesposablja ter hromi do mere, ko ni več sposoben odločitev in ravnanj in je ves čas v skrbeh. Osebe, ki so čustveno zlorabljane, hitro prevzamejo mnenja in stališča drugih, navadno tistih, ki jih zlorabljajo, so brez samozavesti z zelo nizko samopodobo. Zdi se, kot da jim je zloraba vzela identiteto, zmožnost presojanja in lastnih stališč. Značilno je tudi prevzemanje vedenje tistega, ki zlorablja v smislu, da se zlorabljani tudi sam ponižuje, kritizira.

Čustveno zlorabljene osebe navadno potrebujejo strokovno pomoč ter tudi pomoč v okolici bližnjih. Prvi korak proti rešitvi je zavedanje čustvene zlorabe. Postaviti je potrebno trdne osebne meje, jih sprejeti in ves čas upoštevati. Oseba mora sama s sabo vzpostaviti pozitiven odnos ter najti moč, da izstopi iz odnosa, kjer se dogaja zloraba, v primeru, da se zloraba nadaljuje.

Sodelovanje z revijo Bella Donna

PFS.si — 30.10.2009

30. oktober '09

Z letošnjo jesenjo je na našem tržišču izšla še ena revija, mesečnik, namenjen predvsem ženskim bralkam, z naslovom Bella Donna. Kar nekaj tem namenja psihološko obarvanim vsebinam in zato smo se pri PFS odločili za sodelovanje. Pomembno je namreč, da omogočamo čim večjo dostopnost strokovnih nasvetov tudi s področja psihološkega svetovanja.

Na vprašanja bralcev v posebni rubriki revije mesečno odgovarja psihologinja, mag. Polona Fister. K sodelovanju vabimo tudi vas, vprašanja lahko pošiljate na e-poštni naslov: bella.donna@videotop.si.

Revija in z njo tudi naši nasveti izhajajo vsakega 30. v mesecu.

Merjenje organizacijske klime: nove tehnologije tudi v psihologiji

PFS.si — 14.10.2009

14. oktober '09

Na zadovoljstvo pri delu vpliva veliko število dejavnikov (med drugim tudi: delo samo, možnosti napredovanja, osebne karakteristike, stil vodenja, …), vendar pa je morda ravno organizacijska klima tista, ki je najbolj neposredno povezana z zadovoljstvom zaposlenih. Pri tem je povezava med njima recipročna; tako kot organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo, tako zadovoljstvo vpliva na to, kako zaposleni zaznavajo in tudi doživljajo organizacijsko klimo v organizaciji.

Morda med zaposlenimi opažate kakšno naslednjih značilnosti:

Velika stopnja odsotnosti z dela.
O svojem nezadovoljstvu z delovnim mestom radi povedo vsem, ki jih poznajo.
Ko le imajo čas, delajo zase in ne za organizacijo.
Med delovnim časom razmišljajo o težavah, namesto o potencialih uspeha.
Zadržujejo informacije o tem, kaj se dogaja pri njihovem delu.

Vzdušje je izjemno pomembna komponenta vsake organizacije in se oblikuje preko organizacijske klime. Pri organizacijski klimi gre v bistvu za predstavo oziroma način kako zaposleni razumejo organizacijo kot celoto. Najbolj nazorno lahko organizacijsko klimo v podjetju opredelimo kot psihološko ozračje. Je relativno trajna kvaliteta notranjega okolja organizacije, ki jo zaposleni občutijo, klima pa tudi vpliva na njihovo vedenje. Ugotovljena je pomembna povezava med organizacijsko klimo in uspešnostjo pri delu.

Cilj merjenja in analize je spoznati trenutno organizacijsko klimo v organizaciji, jo analizirati in podati morebitne predloge za njeno izboljšanje.

Raziskava, merjenje organizacijske klime je zahteven projekt - ne le vsebinsko pač pa tudi časovno. V PFS smo se v namen učinkovitejšega načrtovanja, izvedbe in analize raziskave odločili, da proces merjenja organizacijske klime nadgradimo z razvojem nove programske opreme za obdelavo statističnih podatkov. Le-ta strokovnjakom, psihologom omogoča boljši pregled podatkov ter učinkovitejše izvajanje nadaljnjih analiz. Programsko opremo smo razvili v sodelovanju s podjetjem za informacijske rešitve, BuyITC d. o. o. in jo v projektih izbranih organizacij že uspešno uporabljamo.

Nadgradnja naše spletne strani

PFS.si — 09.10.2009

9. oktober '09

Našo spletno stran, www.pfs.si, kjer najdete vedno aktualne svetovalne vsebine iz poslovnega in osebnega področja, smo dodatno nadgradili. Spletna stran je namreč zelo dobro sprejeta in obiskana, zato smo želeli uporabniško izkušnjo še izboljšati.

Postavili smo nov spletni in poštni strežnik za boljšo dosegljivost spletne strani in še hitrejši pretok informacij.

Za ogled priporočamo uporabo novejših brkljalnikov. V stran smo v ta namen vgradili tudi sistem, ki preveri ali uporabljate brkljalnik, ki omogoča prikaz sodobnih spletnih tehnologij, sicer pa vas napoti na stran, kjer si ga lahko priskrbite.

Želimo vam še naprej zanimivo in koristno pregledovanje naših vsebin PFS.si!

Kako pomagati šolarju pri premagovanju stresa?

PFS.si — 06.10.2009

6. oktober '09

Šolarji so že dodobra »okusili« šolske klopi in knjige, še malo pa se bodo začele prve letošnje počitnice. To je seveda razlog za veselje, pri mnogih učencih pa tudi vzrok velikega stresa, saj imajo koledarje že polne »napovedanih« preverjanj znanj.

Preverjanje znanja je vir manjšega ali večjega stresa pravzaprav pri vseh šolarjih. Do določene mere je tudi vznemirjenost del procesa učenja in doseganja rezultatov.

V primerih, ko stres učenca ohromi do te mere, da ni več sposoben pokazati svojega znanja, je potrebno ukrepati in se odločiti za pomoč. Prevelik stres učencu ne škodi le zaradi »nižanja ocen« pač pa se posledice kažejo tudi v njegovem psihičnem in fizičnem zdravju.

Ena od možnosti podpore za boljše obvladovanje stresa je vsekakor vizualizacija.

Metoda vizualizacije omogoča učencu »predpripravo« na preskus znanja, v kateri predvidi in z vizualiziranjem podoživi možne scenarije in se tako na dogodke in preizkušnje že vnaprej pripravi. Gre za preigravanje možnih scenarijev, vajo, s katero ne utrjujemo le znanja, temveč si damo možnost, da v dogodek preverjanja znanja »vstopimo« in se nanj pripravimo; dobesedno se postavimo v situacijo, ki nas čaka in tako damo možnost naši percepciji, da stresno situacijo podoživi v »varnem okolju«, kjer so možne napake in popravki.

Novi prostori psihološke prakse PFS v Mariboru

PFS.si — 01.10.2009

1. oktober '09

Z veseljem vam sporočamo, da deluje psihološka praksa PFS v Mariboru v novih prostorih. Lokacijo smo preselili zaradi ugodnejše dostopnosti za kliente.

Vse kliente »s štajerskega konca« smo seveda o spremembi osebno obvestili. Nova lokacija omogoča parkiranje pred stavbo prakse ter svetovalno delo v prijetnem okolju.

Nov naslov je PFS, Prvomajska ulica 30, Maribor.

Kako izbrati pravega?

PFS.si — 23.09.2009

23. september '09

Organizacije se med seboj razlikujejo glede potreb po sodelavcih, s katerimi sodelujejo. Sodelavce izbiramo glede na specifike področja dela pa tudi z upoštevanjem skupine zaposlenih, ki ustvarja unikatno delovno okolje. Zaradi potreb organizacije v to delovno okolje občasno vstopi nov sodelavec.

Izbor »pravega sodelavca« po eni strani določajo strokovne zahteve dela. Kompetence, ki jih kandidati dokazujejo z dokazili o znanjih in izkušnjah so dober pokazatelj in zagotovilo za uspešnost strokovnjaka pri delu. Kljub temu pa se velikokrat izkaže, da izbor nekega sodelavca, ni bil pravi. Zakaj?

Uspeh dela posameznika je odvisen tudi od osebnostnih lastnosti in socialnih veščin, s katerimi se bo najprej kar najbolje vključil v že obstoječe delovno okolje ter skupino zaposlenih, s katerimi sodeluje; nato pa bil še sposoben dobrega sodelovanja s strankami in poslovnimi partnerji tudi v smislu reševanja problemov, konkuriranja, sklepanja poslov itd.

Zato je pri izbiri ustreznega kandidata izjemno pomembno odločanje na podlagi informacij o kandidatu, ki jih zagotovi izdelava (psihološkega) profila kandidata s pomočjo strokovne ocene na podlagi pisnih orodij ter razgovora s kandidatom.

Na ta način bo na podlagi ugotovljenih rezultatov in informacij o kandidatih odločitev pravilnejša in uspeh dela ter delovnega sodelovanja boljši.

Izdelava profila zaposlenega (kandidata) zahteva veliko znanja in izkušenj dela s kandidati tako v procesu kadrovske selekcije kot v delovnem procesu. Psihološka znanja so temelj vseh nadaljnjih ocen in interpretacij. Temelj uspeha pri kadrovski selekciji, ki jo za izbrane naročnike izvajamo v PFS, je gotovo znanje, osnovano na bogatih izkušnjah, ki ga nadgrajujemo z najnovejšimi informacijami s področja psihologije dela, psihologije osebnosti ter poslovnih znanj. Pri svojem delu uporabljamo priznana standardizirana orodja.

Disneyeva strategija

PFS.si — 10.09.2009

10. september '09

Vas življenje velikokrat postavlja pred težke odločitve? Si nekaj želite pa si tega ne upate uresničiti? Znate oceniti zastavljeni projekt z vseh zornih kotov? Ste sposobni zastavljene cilje obogatiti z novimi, odličnimi idejami?

Strategija, ki nam pri tem pomaga je zelo preprosta, se imenuje Disneyeva strategija. Pravzaprav se je nevede poslužujemo vsakodnevno, žal navadno le delno in zato ne daje tako dobrih rezultatov, kot bi jih sicer. Za kaj gre?

Walt Disney, svetovno znan producent animiranih filmov, je imel izjemne ustvarjalne zmožnosti. Ena izmed njegovih najpomembnejših značilnosti pa je bila ta, da je o stvareh razmišljal z različnih zornih kotov. Sposoben se je bil postaviti v vlogo sanjača, vizionarja, stvarnega načrtovalca in izvajalca ter kritika in ocenjevalca. O ciklusu teh treh različnih položajev govorimo kot o ustvarjalnem ciklusu, saj spodbuja ustvarjalno mišljenje, omogoča učinkovite spremembe, uspešno načrtovanje in vrednotenje projektov.

Vas strategija spominja na vaš način razmišljanja o izbranih načrtih? Kje je torej ključna razlika, ki prinese uspeh? Res je, da na tak način pravzaprav večina nas vsakodnevno razmišlja: malo »sanja«, razvija, premišljuje o preprekah ter načrtuje izvedbo. Vendar: ključno pri Disneyevi strategiji je to, da vsako »vlogo izpeljemo« od začetka do konca, ne da bi se vmes »oglašala« druga dva vidika.

1. Ko začrtamo nek cilj pustimo, da izpeljemo »ŽELIM« fazo brez pomislekov na težave ter premišljevanja o izvedbi. V tej vlogi verjamemo, da je vse mogoče, pustimo domišljiji svojo pot in iščemo še nove ideje kljub morda že začrtanemu cilju.

2. Ko končamo s fazo »ŽELIM« je čas za fazo »KAKO« Tu naredi realist v nas načrt projekta, izvedbe vsega zastavljenega, deluje kot da je cilj dosegljiv, določi časovni okvir in poskrbi, da je napredek merljiv.

3. Temu sledi faza »MOŽNOST ZA« faza kritika. Tu zaznavamo ovire, uporabljamo logiko in sklepanje, ugotavljamo, kaj manjka, sprašujemo »kaj če se pojavijo težave«, preverimo ali so ideje in načrt sprejemljivi.

4. Po celotnem krogu vseh treh vlog se ponovno vrnemo v fazo »ŽELIM«. Ta sedaj služi motivaciji ter nabiranju energije za izvedbo zastavljenega.

Izjemno pomembno je torej, da vsako posamezno fazo izpeljemo v celoti, brez prekrivanja ostalih faz. Vso to strategijo lahko izvedemo tudi z različnimi osebami (ali skupinami oseb), tako da vsaka predstavlja drugo fazo in deluje po principu svoje vloge.

Kako oblikovati prave vodje? (2. del)

PFS.si — 03.09.2009

3. september '09

Komuniciranje

Prenos informacij (odločitev, nalog …) je pravzaprav temelj vseh aktivnosti organizacije. Ob ustreznem podajanju in prejemanju sporočil, se prostor šuma, kjer bi lahko prišlo do napačnega razumevanja, interpretacij ter posledično napačnih odločitev ter ravnanj, močno zoža. Prav tako se zmanjša pogostost in obseg informacijskih lukenj, ki jih v takih primerih zaposleni »zapolnijo« na raznorazne načine s »polinformacijami« in rezultat je popačenje realnega stanja.
Dobro komuniciranje nam torej olajšuje, pravzaprav omogoča vsakdanje delo. Kako zagotoviti kvalitetno prenašanje sporočil po celotni strukturi organizacije? Oz. kako komunicira dober vodja?

Kritične točke komunikacijskega kanala velja »opremiti« s signalniki povratnih informacij o procesu komunikacije. Drugače rečeno: poskrbimo za feedback o podanih sporočilih, da lahko sproti preverjamo kvaliteto informacijskega toka in ukrepamo, če prihaja do nezaželenega šuma.

Kontrolne točke so lahko v obliki potrditve o prejetem sporočilu, pregledi informacij, ki so generirane na podlagi prvotnega sporočila, preverjanje jasnosti in razumljivosti pri oddelčnih, timskih … vodjih, zadnja a vsekakor že prepozna kontrola pa je rezultat, ki je nastal na podlagi aktivnosti, ki so sledile informacijam.

Poudarimo pozitiven del informacije

Informacija, ki je jasno strukturirana, razumljiva ter pozitivna, bo imela manj odklonov na poti po komunikacijskih kanalih. Obratno pa bo nestrukturirana, nejasno zapletena ter negativna informacija do cilja pripotovala popačena, oborožena s »komunikacijskimi priveski« ter z veliko vrednostnimi sodbami. V tem primeru se bodo zaposleni s prejemanjem in prenašanjem informacij ukvarjali preveč časa in posvečali svoj delovni čas razreševanju »konfliktnosti«, ki jo bo povzročilo tovrstno komuniciranje.

Enoznačnost informacije

Sporočilo, ki ga prenašamo, naj ne bo sestavljeno v smislu povezovanja dveh različnih informacij v isto sporočilo. S tem nehote asociiramo na neko soodvisnost in posledično lahko tudi na problematičnost.

Dober vodja predvideva

Dobra komunikacija vključuje tudi pripravljenost in predvidevanje naslednjih korakov. Vsebino, ki jo komuniciramo, moramo dobro poznati, seznanjeni naj bomo tudi z njenimi posledicami. Tako bomo lažje dopolnili informacije z odgovori na podvprašanja in izpostavljene probleme. Takojšen odgovor sicer ni vedno najboljša možnost, predvsem v primerih, ko za odgovorom ne »stojimo« popolnoma. Sicer pa komunikacija z večjimi časovnimi presledki ni priporočljiva.

Predvsem v času negotovosti, ki jo doživljajo neredki zaposleni, so korektne informacije, ki so dostopne zaposlenim, vir varnosti na delovnem mestu, ki je osnova za učinkovito izvajanje nalog ter razvoj. Špekulacije in ugibanja lahko prepreči le obveščenost. Zato je posredovanje informacij tako močno orožje v rokah vodje, saj s tem uravnava dinamiko svojega kolektiva.

se nadaljuje …

Se pogosto ukvarjate z reševanjem konfliktov v vašem delovnem okolju?

PFS.si — 31.08.2009

31. avgust '09

Če je vaš odgovor pritrdilen, je to znak, ki zahteva ukrepe. Delovno okolje, ki ga zaznamujejo »notranji« konflikti, je na dolgi rok izjemno neproduktivno , na osebnem področju pa prinaša večje probleme s stresom, slabšo samopodobo in problematičnimi medosebnimi odnosi tudi v domačem okolju.
Pristop reševanja takšnih situacij, ki smo ga uvedli pri našem svetovanju in se je izkazal za izjemno učinkovitega, vključuje tako timsko obravnavo, kot osebni pristop.

Profesionalnost na delovnem mestu predvideva usmerjanje energije in časa v doseganje poslovnih ciljev. Pri obvladovanju konfliktov je pomembno, da smo usmerjeni v razrešitev stanja in ne prenašamo problemov na osebni nivo, na posameznika. Prvi korak ob pojavu kateregakoli konflikta je zato razmejitev osebnega in poslovnega interesa. Pri vpogledu v situacijo naj postane jasno, kje se konflikt »napaja«.
V nadaljnjih korakih vključimo upoštevanje subjektivnosti, ki jo vnašajo posamezniki. Cilj razrešitve vsakega konflikta je vsekakor tudi »pomiritev« potreb vsakega od vključenih. To seveda ne pomeni vedno tudi izpolnitve potreb, saj so lahko v nasprotju z zastavljenimi cilji skupine v organizaciji. Pomembno je, da dosežemo pozitivno delovanje skupine sodelujočih, hkrati pa tudi čim večje zadovoljstvo posameznikov.

Na poti k rešitvi: Eno od pomembnih orodij pri analizi stanja ter ugotavljanju »problematičnih« pa tudi odličnih področij v organizaciji in predstavlja glavni temelj pri nadaljnjih aktivnostih, je merjenje organizacijske klime in zadovoljstva .
Z raziskavo o organizacijski klimi boste odkrili vzroke konfliktnosti v vaši organizaciji in s tem pridobili možnost vpliva in nadzora nad situacijo .
Po analizi organizacijske klime pripravimo program nadaljnjega delovanja z rešitvami, orodji ter mehanizmi za doseganje in razvoj želenega stanja.

Sodelovanje s Severnico, kadrovsko agencijo

PFS.si — 28.08.2009

28. avgust '09

PFS sodeluje s kadrovsko agencijo Severnica, ki svoje aktivnosti opravlja v okviru podjetja BuyITC.
Severnica že več let uspešno deluje na trgu dela in nudi celoten spekter storitev tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem.
S tem povezuje priznana slovenska podjetja ter njihove bodoče zaposlene. Svoje storitve ponuja tudi neprekinjeno preko spleta.

S sodelovanjem s Severnico zagotavljamo strokovno izvajanje organizacijskega svetovanja:

Kadrovsko svetovanje

Izbor kadrov: izdelava psihološkega profila, kadrovski razgovor
Podpora umestitvi novo zaposlenega v delovno okolje
Razvoj kadrov, premestitev kadrov na podlagi kadrovskega profila
Organizacijska klima: merjenje, posnetek stanja, analiza pozitivnih in negativnih smernic, akcijski načrt za izboljšanje rezultatov
Organizacijska kultura: analiza, vrednotenje, oblikovanje
Letni razgovor: uvajanje v organizacijo, oblikovanje predloge za letni razgovor, usposabljanje za vodenje razgovora

Korporativno komuniciranje

Interno komuniciranje: upravljanje komunikacij/odnosov z zaposlenimi, uporaba primernih kanalov in načinov komuniciranja v organizaciji
Komuniciranje z eksternimi javnostmi: obveščanje in informiranje, gradnja celostne podobe organizacije v okolju, v katerega je umeščena
Krizno komuniciranje
Izdelava komunikacijskega načrta
Letno poročilo
Intranet, interno glasilo: zasnova kontinuiranega internega komuniciranja
Organizacija dogodkov

Coaching

Je interaktivni proces, v katerem z uporabo posebnih tehnik sprožimo miselne procese, ki pomagajo posameznikom in organizacijam k hitrejšemu in učinkovitejšemu doseganju boljših rezultatov.

Strokovno izobraževanje podpira sodobne strokovne pristope PFS

PFS.si — 25.08.2009

25. avgust '09

Ena od osnovnih smernic dela pri našem psihološkem svetovanju je stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje: tako formalno kot samoizobraževanje.
Glede na posamezne primere se poslužujemo mnogih znanj s kombinacijo različnih pristopov teorij v psihologiji ter tudi drugih ved. Tako dosežemo kar najboljše rešitve glede na specifične potrebe.

Eden od svetovno priznanih in uspešnih pristopov, ki sledi tudi naši usmeritvi, je nevrolingvistično programiranje (NLP) in ponuja izdelane rešitve tako v organizacijah kot pri izzivih posameznika.

Kaj je NLP?

NLP pristop je bil razvit z modeliranjem odličnih psihoterapevtov. Je model komuniciranja in vključuje uporabo jezikovnih rešitev v procesu svetovanja. Pomaga nam ozavestiti določene procese, ki se nahajajo v naši duševnosti, s tem pa tudi prepoznati ustrezne rešitve. NLP pristop je izjemno pozitivno naravnan in predvideva zmožnost človeka za rast, učenje, razvoj in doseganje ciljev.

V letošnjem letu je mag. Polona Fister del svojega izobraževanja posvetila tudi temu področju in v jeseni 2009 načrtuje pridobitev mednarodnega certifikata s področja NLP.

Soočanje s podopustniškim stresom

PFS.si — 21.08.2009

21. avgust '09

"Joj, zdaj pa spet. Bogsigavedi kaj vse me bo pričakalo na pisalni mizi. A res moram? A je res že konec? A zdaj pa eno leto nič?"

Vam je znano tako razmišljanje? Ste se morda ravno vrnili z dopusta in se jutri vračate v ustaljen ritem delovnega dne? Imate občutek, da se vam je ravnokar naredila ena ogromna kepa v želodcu? Tesnoba pred soočanjem z »realnostjo« je po (sploh daljšem) dopustu nekaj čisto normalnega. Obet in obljuba idealnega sveta sta se umaknila sivemu vsakdanu, ki je še bolj siv v primerjavi s soncem ožarjenimi dnevi dopusta.

Kaj storiti, da bo prehod lažji?

Predvsem naj bo pogled na dopust in vsakdanjik realen: je bilo na dopustu res vse tako idealno? In je v službi in vsakodnevnih obveznostih vse tako grozno?
Ne odpovejte se manjšim »otočkom« prostega časa, ki jih vnaprej planirajte, zavestno umeščajte v urnik. Odločite se, da boste nekaj uric v tednu preživeli sproščeno, ob kakšni vam ljubi aktivnosti.
Določite dan (dni) in uro in si za tisti termin zagotovite prosti čas. Občasno pride prav trenutna sprostitev, »beg« za nekaj minut. Večkrat čez dan si privoščite nekajminutni miselni odmor, lahko ga kombinirate z umirjeno glasbo v ozadju, te minute naj bodo jasno »ločene« od ostalih dejavnosti in tako predstavljajo kratek oddih. Zavestno prekinjajte rutino: veselite se manjših dogodkov v vašem življenju: privoščite si morski obrok hrane, ki jo pripravite kar sami v domači kuhinji. Načrtujte naslednji dopust. Ni potreben točen datum ter natančno določen urnik in kraj. Le odločite se, kdaj okvirno boste spet odšli na oddih, saj se lahko tega že dolgo v naprej veselite.

Jasno razmejite delovne ure od prostega časa. Ne pustite da se delovnik razlije čez celoten dan, teden, mesec … z občutki obremenjenosti in brezizhodnosti. Vsak dan namenite nekaj ur tudi osebnim stvarem, brez prekinjanja z delom iz službe. Ta čas je vaš in za vašo družino. To seveda ne pomeni, da morate v teh urah le počivati. Lahko jih aktivno izkoristite za kakršnakoli opravila. Le službena naj ne bodo. S tem si boste oblikovali tudi občutek, da sami obvladujete svoje življenje in ne da življenje obvladuje vas ter se s tem znebili morebitnih občutkov nemoči.

Socialna zavrnitev je lahko vzrok fizične bolečine

PFS.si — 18.08.2009

18. avgust '09

Znanstveniki kalifornijske univerze so našli genetsko povezavo med občutenjem fizične bolečine ter socialno občutljivostjo (objavljeno avgusta 2009 v izdaji Proceedings of the National Academy of Sciences).
Ugotovitve dajejo znanstveno težo izrazu »boleča zavrnitev«. Gen, ki uravnava delovanje učinkovine za lajšanje bolečine, je aktiven tudi v primerih, ko doživimo bolečo izkušnjo na družbenem področju. Ker so družbene vezi, socialni stiki tako izjemnega pomena za človeško vrsto, ima občutek bolečine ob socialnem primanjkljaju vlogo zagotavljanja, da se bo človek stanju socialne izolacije izogibal.

Odkritje celo dokazuje, da lahko občutek ob romantični zavrnitvi enačimo z zavrnitvijo v neki socialni skupini (npr. (ne)sprejem v šolski nogometni klub), saj morfij oba občutka bolečine enako ublaži.
Boleča izkušnja ob življenjskih prelomnicah je torej naša naravna »danost«, s tem nas je opremila že narava.
Naslednji korak, ki je morda še bolj pomemben, pa je soočanje s situacijo ter uspešno prebolevanje izgube, ki se zaključi z zmožnostjo oblikovanja novega, uspešnega odnosa oz. vključitve v socialno sredino.

Za doseganje tega cilja je v veliko pomoč podpora v svetovalnem procesu, ki usmerjeno in kontrolirano vodi korake in odločitve posameznika k osebnemu zadovoljstvu. Medosebni odnosi so izjemno pomembno področje v osebnem življenju. Zato vplivajo tudi na naše ravnanje v vsakdanjem življenju, in se »prelivajo« celo v druge sfere, na primer na kariero.
Ukrepanje, ko v odnosih in komunikaciji močno »zaškripa«, je pozno, čeprav ne nujno neuspešno. Seveda pa lahko računamo na boljše rezultate, če kakršnekoli probleme in napetosti rešujemo sproti.

Povečajte vaše miselne zmožnosti

PFS.si — 13.08.2009

13. avgust '09

Možgani so izjemno zmogljiv organ. Znano je, da dejansko koristimo le del naših intelektualnih zmogljivosti. Kje so torej naše »skrite zaloge«?
Vsekakor v naših možganih. A kako jih »prikličemo«?

Izzivov na tem področju se pri nas lotevamo s coachingom. Coaching je interaktivni proces, v katerem z uporabo posebnih tehnik sprožimo miselne procese, ki pomagajo posameznikom in organizacijam k hitrejšemu in učinkovitejšemu doseganju boljših rezultatov.
S coachingom, ki ga izvajamo s posameznikom ali v skupini, uporabljamo različne tehnike tudi v smeri izboljševanja zmogljivosti možganov. Po tovrstnih srečanjih so udeleženci običajno napolnjeni z »novo mentalno energijo« saj s takim načinom dela ustvarjamo idealne pogoje za intelektualne dosežke.

Celoten proces, ki ga izvajamo s coachingom je seveda kompleksen, tukaj pa naj predstavimo le dva primera tehnik:

1. primer: Uskladite delovanje desne in leve možganske poloble in s tem pretok informacij med njima:
Položite desno roko na levo koleno tako, da vam roka potuje čez telo in enako ponovite z levo roko na desno koleno. Vajo lahko izvajate stoje ali sede približno dve minuti.
ali
Desničarji napišite nekaj besed z levo roko oz. levičarji z desno roko.
2. primer: Pri naših dosežkih nas omejujejo tudi naša prepričanja. Npr.: prepričanje »Ne znam risati«. S tem prepričanjem se lahko spopademo na nekoliko nenavaden način.

Možgane »prelisičimo« s tem, da se lotimo prerisovanja nekega lika, ki pa je obrnjen na glavo. Ko narisano obrnemo in s tem lik postavimo v »pravilen« položaj ugotovimo, da je risba vedno boljša, kot smo bili prepričani, da bo.

Naši čuti komunicirajo

PFS.si — 11.08.2009

11. avgust '09

Proces komunikacije je temelj našega delovanja in je sestavljen iz sprejemanja, procesiranja in oddajanja informacij, ki je vodena zavedno v kombinaciji z nezavednim.
V delovnem okolju se počutimo prijetno in produktivno, če komunikacija poteka neprisiljeno, odprto in sprejeto. Takrat tudi pravimo, da informacije tekoče in prosto prehajajo, tečejo. Posledično to vpliva na naše delo in medosebne odnose med sodelavci.

Poznamo 5 glavnih skupin, ki jih oblikujemo glede na izraženost čutnih zaznav:

vizualni tip (ima jasne predstave, uvidi bistvo problema, je organiziran, sistematičen, si zapomni predvsem slikovno gradivo, podobe, težko si zapomni ustna navodila)
avditivni tip (ima rad predavanja, razprave, razgovore in si veliko zapomni, hrup ga moti pri delu, vse si zapomni po vrsti, po korakih, bolje govori kot piše)
kinestetični tip (ljudi, stvari se dotika, se jim približa, veliko se giblje, gestikulira, bolje si zapomni celovito izkušnjo kot podrobnosti, govori počasi)
olfaktorni in gustatorni tip (sta v zahodni kulturi manj pogosta, povezana z vohom in okusom in jih zaradi manjše izraženosti navadno prištevamo h kinestetičnemu tipu)

Kje se skriva uporabna vrednost ugotovljenega?

Zaznavni sistem, ki ga uporabljamo, vpliva na to, kako se z ljudmi pogovarjamo, se gibljemo, se učimo, izražamo mnenje in dajemo navodila, hvalimo in grajamo ter celo na besede, ki jih izbiramo.
Pomembno: Če imamo sogovornikov več in jih želimo nagovoriti hkrati, potem prepletamo vizualne, avditivne in kinestetične elemente, saj ugotavljamo, da se med seboj v izraženosti posameznih čutnih kanalov razlikujemo.
Na delovnem mestu: V delovnem okolju preživimo pretežni del delovnega dne. Smiselno je, da si delovne prostore uredimo na način, ki nam bo ustrezal tudi z vidika zagotavljanja okolja s čim manj motnjami in »šumi«. Motnje ne predstavlja le hrup, kinesteti so npr. močno občutljivi na pravo temperaturo v prostoru, vizualci na svetlobo, urejenost prostora.
Komunikacija: Tudi na sestankih, kjer delimo mnenja in iščemo rešitve, se pogosteje poslužujmo različnih možnosti predstavitve informacij – enako velja za komunikacijo s strankami in zunanjimi sodelavci. Včasih je telefonski pogovor učinkovitejši od e-pošte pa tudi obratno. Kot sogovorniki in poslušalci lahko s prakso izostrimo svojo pozornost tudi na področju oblik informacij, ki so na strani sprejemnikov lažje in kar je najbolj pomembno – čim bolj nepopačeno sprejete.

Kako torej zgleda komunikacija med avditivcem, vizualcem in kinestetom? Vizualec bo informacijo najbrž najlažje sprejel, če bo napisana in podkrepljena s slikovnimi elementi. Avditivec bo problem najbolje razumel, če mu ga ustno razložimo. Kinestetu pa je pomembno vzdušje v katerem bo potekala komunikacija; če bo sproščen in udobno nameščen je verjetnost popolnega pretoka informacij večja.
Vse zgoraj naštete ugotovitve nam seveda ne bodo prinesle revolucionarnih premikov pri našem delu. Pravzaprav večino dejstev pri svojem delu instinktivno že uporabljamo. Dobro pa je, da določene vzorce včasih tudi ozavestimo in jih tako (zavestno) usmerjamo z namenom doseganja našega cilja.

Izzivi vodenja (1. del)

PFS.si — 04.08.2009

4. avgust '09

Nedolgo nazaj mi je uspešen manager med pogovorom o različnih pristopih vodenja zaupal naslednje: »Večkrat imam občutek, da je vodenje pravzaprav hoja po stezah labirinta: iščeš prave poti, na razpotjih se odločaš med večimi možnostmi, včasih se celo oddaljiš od cilja, saj ti to narekuje rešitev … vse v upanju, da prispeš do izhoda, cilja; v primeru neuspeha postopek ponavljaš, žal je to možno početi tudi v nedogled …«

V času, ko nas poleg vsakodnevne tekme s konkurenco ter z zakonitostmi tržnega sistema pesti še svetovna kriza, se v čedalje večjem obsegu pojavljajo tudi problemi na področju upravljanja s kadri in vodenja. Zakaj? Zaposlenemu je v času krize v večji meri odvzet osnovni občutek varnosti preživetja, ki mu ga nudi zaposlitev.
Ves čas je obkrožen z negativnimi informacijami iz okolja, ki govorijo o slabšanju položaja zaposlenih. Strah pred izgubo zaposlitve oz. pred poslabšanjem pogojev dela raste in postaja stalnica v vsakodnevni zavesti.
Stanje na trgu delovne sile vpliva tudi na obnašanje zaposlenih na delovnem mestu. Po eni strani je prisoten večji trud za obdržanje trenutnega stanja zaposlitve, po drugi strani pa vse večje nezadovoljstvo še posebej v primerih, ko se pogoji zaposlitve slabšajo. Nezadovoljstvo zaposlenih se kaže pri delu in storilnosti in začarani krog je sklenjen.

Kako lahko ukrepamo?
Ne glede na situacijo je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil upravljanja s kadri ter vodenja:

jasno, transparentno komuniciranje
določitev in upoštevanje »pravil igre« pri delu
prevzemanje odgovornosti na posameznih nivojih vodenja

Kako se torej spoprijeti z izzivi vodenja? Predvsem z dobro analizo stanja in rešitvami ter pristopi, ki so oblikovani za specifične primere. Najpogosteje se odločamo za coaching vodij, s katerimi razvijamo predvsem veščine komuniciranja, učinkovito reševanje konfliktov ter obvladovanje stresa .

se nadaljuje …

Interno komuniciranje: koliko je vredno podjetje, v katerem delamo?

PFS.si — 29.07.2009

29. julij '09

Kolikokrat se zgodi, da v naše podjetje povabimo vrhunske strokovnjake določenega področja, pa kljub vsemu njihovo delovanje ne obrodi pravih sadov. Še posebej v visoko razvitih podjetjih za uspeh ni več tako pomembna surovina, material, osnovna sredstva; največji kapital – kot seveda vsi poudarjajo – je človeški.
Vendar je ta tisti, ki je najbolj nepredvidljiv oz. ga najtežje kontroliramo. Ena od negovalnih sestavin za zadovoljstvo zaposlenih je zaupanje: do sodelavcev, vodje, organizacije. Le tako bo vsak zaposleni dal od sebe največ. Ker se počuti varno in enakopravno vključeno in ker je zaupanje dobrina, ki ga moralno zavezuje, da »dobro vrača z dobrim«.

Izguba zaupanja v organizaciji pomeni predvsem izgubo znanja v najširšem možnem smislu in s tem posledično usihanje organizacije, če vztraja v položaju z nizko stopnjo zaupanja.

Kaj torej storiti, da bo stopnja zaupanja v organizaciji višja?
Lahko bi odgovorili čisto na kratko in preprosto: ne zlorabljajte ga. Pa je seveda stvar malo bolj komplicirana. Organizacijo sestavljajo posamezniki z različnimi značilnostmi in pričakovanji.

Eden od odgovorov je gotovo odlično interno komuniciranje. Komuniciranju z zaposlenimi dajemo pri našem organizacijskem svetovanju velik pomen in vlogo. Pri pripravi komunikacijskih načrtov je pomembno preučiti, od kod zaposleni črpajo informacije na osnovi katerih sprejemajo odločitve.
Od naših ugotovitev je odvisno tudi nadaljnje usposabljanje (predvsem) vodij za delo z zaposlenimi ter oblikovanje in uporabljanje različnih komunikacijskih kanalov. Samo 10% informacij naj bi prihajalo iz formalnih virov notranjega komuniciranja (bilteni, interni časopisi, oglasne deske, okrožnice). Kar 90% informacij se črpa iz t. i. neformalnih virov – polovica od tega pa jih prihaja iz zgledov in dejanj njihovih vodij.

Zaupanje je moč
Vendar bo najbrž držalo, če rečemo, da stopnja organizacijskega zaupanja v večini slovenskih podjetij ni zadovoljiva – kaj šele tako visoka, da bi vidno pozitivno vplivala na organizacijske rezultate. Ključne spremembe na področju nas, torej še čakajo. Zaupanje je neke vrste organizacijska valuta, zato bi bilo primerno in seveda priporočljivo, da jo začnemo uporabljati – seveda, če jo imamo.

Kako gledamo?

PFS.si — 24.07.2009

24. julij '09

Preko očesnega kanala, torej preko vida, sprejemamo ogromno informacij. Ob tem aktiviramo različne možganske centre, ki so povezani z »usmerjanjem« naših čutnih kanalov in s tem usmerjamo procese pridobivanja informacij.

Poznavanje delovanja naših čutil v povezavi z miselnimi procesi nam razloži ali pa olajša marsikatero situacijo.

Očesne gibe v grobem delimo na:

Pogled navzgor: aktivira vizualizacijo, vizualni kanal, ob tem lažje tvorimo nove ideje, zato npr. pri brainstormingu svetujemo, da s pogledom navzgor usmerjamo aktivacijo možganskega centra (v sedečem položaju se naslonimo nazaj in pogled usmerimo navzgor); pogled je usmerjen navzgor tudi ob stoječi predstavitvi sedečemu "občinstvu".
Pogled naravnost (eye contact): aktiviran je avdiokanal; kadar želimo sporočati večje količine informacij, kjer je potrebna večja koncentracija in dobro sprejemanje, je izjemno pomemben očesni stik, pogled usmerjen naravnost. Takrat se izogibajmo prenašanju informacij preko telefona, cilj bomo lažje dosegli ob osebnem kontaktu.
Pogled navzdol: aktivira se kinestetika, situacija se zaradi "usmeritve vase" umiri, pozornost na zunanje dejavnike in dražljaje se zmanjša; aktivacija tega kanala je smiselna ob potrebi po umiritvi nastale situacije (tega se poslužujejo npr. vzgojiteljice v vrtcih, ko v skupini otrok, ki je preveč razigrana, situacijo umirijo s tem, da na tla vržejo nek predmet, ki usmeri pozornost navzdol).

Princip usmerjenega podajanja informacij lahko prenesemo npr. tudi na podobo spletne strani: pomembno je, katere vsebine umestimo v zgornji, srednji in spodnji del strani, ki jo prikazujemo.

Dihanje zmanjšuje stres

PFS.si — 20.07.2009

20. julij '09

Vas občasno kar duši zaradi stresa? Gre tudi obratno, dihanje nas lahko stresa v veliki meri celo obvaruje.

Primarna vloga dihanja je izmenjava plinov: naše celice potrebujejo kisik, izločamo pa ogljikov dioksid. Dihanje poteka avtomatsko, nadzira ga dihalni center v možganih. Vendar pa lahko svoje dihanje tudi namerno spremenimo.
Dihanje ima pomembno vlogo pri procesih sproščanja in umirjanja. Umirjeno globoko dihanje npr. vpliva tudi na umirjanje srčnega utripa, ki se zviša v stanju razburjenosti.

Pri obvladovanju stresa si lahko pomagamo s t.i. dihalnimi vajami. Možnosti je več, predstavljamo vam naslednjo:

Vizualizacija dihanja:

korak: Zaprite oči in se sprostite. Naj vaše dihanje postane vse počasnejše in globlje.
korak: Dihajte s prepono (pri tovrstnem dihanju se dviga in spušča trebuh in ne ramena in prsi). Naj postane vaše dihanje naravno in sproščeno.
korak: Vizualizacija - ko vdihnete, si predstavljajte, da ste v vaše telo vdihnili »sprostitev« in se ta zdaj pretaka po vašem telesu, vse do vaših udov in doseže vsak vaš del. Z izdihom si predstavljajte, da je v vašem izdihanem zraku ves stres tistega dne. Po nekaj minutah vizualizacije se počutite bolj mirne in napolnjene z energijo.

To tehniko uspešno uporabljamo tudi v primerih nespečnosti.

Psihološko svetovanje: moč informacij na dosegu klika

PFS.si — 14.07.2009

14. julij '09

Oblikovali smo novo spletno stran, www.pfs.si, ki na področju psihološkega svetovanja, organizacijskega in osebnega, ponuja celo vrsto aktualnih informacij, nasvetov ter predstavlja različne možnosti rešitev za konkretne probleme, ki se nam zastavljajo. Spletna stran psihološkega svetovanje je kot taka prva v slovenskem prostoru.
Psihologinja, mag. Polona Fister, vam nudi strokovno obravnavo in izbrane ustrezne pristope, ki zagotavljajo uspešno doseganje vaših ciljev oz. reševanje težav in stisk.

Poslovne odločitve, organizacijsko prestrukturiranje, timsko delo, kadrovsko nagrajevanje … ter na drugi strani soočanje s stresom, usklajevanje poslovnega in osebnega življenja, osebnostni razvoj, medosebni odnosi, premagovanje stisk in tesnobe … Oba vidika vsakdanjika: poslovni (organizacijski) in osebni se nenehno prepletata in usmerjata naše življenje.
Najboljše rešitve, ki jih iščemo na obeh področjih pa izhajajo predvsem iz dobrega poznavanja človeka, posameznika in skupin, ki so del organizacij ter skupnosti, ki jim pripadamo.

Različni pristopi, načini in orodja, ki jih ponuja psihološko svetovanje, pomagajo oblikovati celostne rešitve izzivom, ki se nam zastavljajo. Ljudje nosimo vse potrebne vire za lasten razvoj v sebi. Psihološko svetovanje je tako »nujen« vpogled v naše življenje saj nam omogoča uspešno uporabo vseh možnosti, ki se nam ponujajo.
Zato tudi ne preseneča, da je psihološko svetovanje s svojimi strokovnimi dognanji ena od stalnih oblik svetovanja uspešnim organizacijam ter zadovoljnim posameznikom.